V sredo zjutraj, par ur po raketnem napadu Irana na letalski oporišči Erbil in Al Asad, je v Sloveniji potekala video konferenca s pripadniki SV v Erbilu. Na njej sta bila v glavni vlogi predsednik Borut Pahor in obrambni minister Karel Erjavec. Predsedniku je bilo sicer bolj pomembno, da bo imel posnet filmček, ki ga bo lahko objavil na družbenih omrežjih, kako je on reševal situacijo, kot pa samo dogajanje v Iraku, kar je razvidno iz posnetka, ki ga je objavil Siol.
- Ali se je začela 3. svetovna vojna / raketni napad Irana na letalski oporišči Erbil in Al Asad
- Ukrajinsko letalo je Iran sestrelil po pomoti / Hassan Rouhani priznal napako
- Borut Pahor opozarja na slabšanje politične kulture / resno?
- Marjan Šarec dal dvojko Borutu Pahorju / ne bo sklical sveta za nacionalno varnost
Kar volili, smo dobili. To je naša kruta realnost. Zakaj bi pričakovali kaj drugega od predsednika, ki mu je bolj pomembno udejstvovanje na instagramu kot pa, da bi imel mnenje o tem kaj se dogaja v Sloveniji. On je pač predsednik! Kako jaz tega ne razumem, kajne?
Če je že pred par leti povedal, da on ne bo moralna avtoriteta, zakaj bi pričakovali, da se bo obnašal kako drugače, ko bo šlo za bolj pomembna vprašanja – njemu je tokrat bilo pač pomembno, da ima posnet filmček, ki mu prinaša všečke – kljub temu, da so vse to dogajanje snemale kamere. Vendar bi te posnetke dobil šele kasneje in jih ne bi mogel v istem trenutku objaviti in navdušeni plebs bi mu všečkal objavo …
Kot je razvidno iz samega posnetka, se predsednik in minister nista ravno posvečala pogovoru, saj sta si verjetno v glavi preigraval scene iz filmov, kjer ljudje v ovalni sobi odločajo o usodi planeta. Ker se takšni dogodki ne dogajajo vsak dan, jih je potrebno imeti obeležene za vekomaj.
Mislim, da sta s svojim obnašanjem oba precej nazorno pokazala državljanom svoj odnos do ljudi, ki so na drugem koncu sveta zaradi tega, ker mi pripadamo določeni organizaciji. Predvsem pa, da sta pokazala kako ju zanimajo stvari, ki se dogajajo v svetu.
Ja, ko bodo naslednje volitve se lahko spomnimo na takšne stvari – voliti ljudi, ki želijo biti zgolj všečni, ali pa voliti ljudi, ki so kompetentni in imajo vsaj kanček empatije. Bojim se, da je v Sloveniji slednje povsem nepomembno. V Sloveniji je očitno vse kar šteje zgolj štetje všečkov in všečnost … Škoda!
