Kdor je gledal film Groundhog day, potem ve kako se počutim od sredine marca naprej. Tako kot se je Bill Murray v tem filmu. Ko je vsak dan deja vu prejšnjega dne, ki je deja vu prejšnjega dne, ki je deja vu prejšnjega. In verjetno nisem edini, ki se počuti tako. In verjetno nisem edini, ki razmišlja o tem?
- 424 imenovanj brez komisij je vlada Janeza Janše opravila v sedmih mesecih
- 25 mrtvih v enem dnevu zaradi Covid-19 v Sloveniji
- Pogrešam koncerte
Od marca naprej je vsakdanjost naših življenj približno po sistemu “kopi/pejst”. Vstaneš, poslušaš informacije o številu okuženih prejšnjega dne, poslušaš novinarsko konferenco, kjer nam Jelko Kacin “grozi s palico”, če ne bomo pridni, prebereš tvite vladnih predstavnikov, ki očitno živijo v drugačni dimenziji kot pa vsi ostali državljani, vmes prebereš še cel kup novinarskih članov, kjer dobiš informacije o vseh “rabotah”, ki jih ta oblast pod “plaščem” boja proti Covid-19 vsak dan počne. Potem sledijo večerne novice in še več vsega tega in še več informacij, ki pričajo o vsej nesposobnosti te oblasti, ki poskuša s preusmerjanjem pozornosti in valjenjem krivde na druge sanirati škodo, ki nam jo povzroča.
Poleg tega so tukaj tudi družbena omrežja, kjer sem vsak dan presenečen nad vsem kar so ljudje sposobni sproducirati. Ampak vsak dan je enak. Vsak dan enake teorije zarote, vsak dan iste zgodbe o nezaupanju, vsak dan dvom v vse.
Tudi sam postajam podoben. V vsem tem času sem večino objav posvetil ravno temu dogajanju v Sloveniji. Sicer sem se za to odločil že na začetku koronavirusa v Sloveniji – da bom imel spisane vse neumnosti in vse stvari, ki so me v tem času zmotile. In da bom v tem času več časa posvetil ravno tem temam, kajti čez par let bodo ljudje, ki so trenutno na oblasti želeli spremeniti tudi ta del zgodovine, kot poskušajo spreminjati vso ostalo zgodovino. In ker je spomin ljudi kratek, pridejo takšni zapisi prav, predvsem pa me bodo spomnili na vse to, kar se je dogajalo v tem času.
Želim si, da bi se čim prej končal ta Groundhog day in da bi spet začeli živeti življenje, ki je vredno življenja. Kajti tole je umiranje na obroke in v prihodnosti bodo resne posledice tega obdobja, ampak s tem se še nihče ne ukvarja.
