Verjetno nisem edini, ki v teh časih pogreša koncerte? Ko bo enkrat konec te Covid-19 krize, upam, da se vrnejo koncerti nazaj v naša življenja in da bomo lahko zopet v živo poslušali glasbenike, uživali v druženju in da nam za obisk koncerta ne bo potrebno poznati pravil “obnašanja”, ki bodo napisana na A4 listu.
- 3000 ljudi na Brezjah ni težava, težava so festivali in koncerti / kako je vlada uničila industrijo dogodkov
- Descendents / posnetek koncerta / Ljubljana 2017
- Skupina Niet – koncert Križanke 31.5.2010 – fotografije
- Me First And Gimme Gimmes – Ljubljana – Kino Šiška – fotografije in video
- Kje ste bili 26.12.1990 – jaz na koncertu skupine Laibach v Trbovljah
Glede na to, da je v Sloveniji že precej časa omejena ta dejavnost oz. je omogočena s takšnimi pogoji, da obisk koncerta ni ravno neka izkušnja ali pa sploh ni koncert podoben koncertu, srčno upam, da se bodo razmere kmalu spremenile in da se bodo koncerti vrnili na naš “repertoar”. Koncerti niso samo glasba, ampak so tudi druženje, pogovori, spoznavanje novih ljudi. Vse to, kar nam je sedaj v teh časih onemogočeno.
Zanimivo se mi zdi, da sovražim gužvo, ampak na koncerte grem z veseljem. Nisem v prvih vrstah, ampak se držim nekje ob strani – ponavadi si najdem kraj, kjer imam dovolj “osebnega prostora” in kjer nihče ne skače po meni, ali me poliva s pivom. Verjetno to pride z leti in je posledica dejstva, da sem star. Da grem na koncert zato, da uživam v glasbi, da srečam kolege, ki jih že dolgo nisem videl, predvsem pa, da za čas koncerta pozabim na vse ostale stvari, s katerimi se soočam vsakodnevno.
Pa vendar bi v tej situaciji šel v prvo vrsto in ne bi pizdil, ko bi po zraku leteli kozarci s pivom. In bi se požvižgal na to, da bi moja oblačila smrdela po pivu. Saj poznate ta občutek, kajne?
Koncerti so prijeten pobeg iz vsakdanjosti in priznam, pogrešam jih. Pogrešam velike festivale, kjer je par 1000 glava množica in pogrešam tiste intimne, kjer nas je 20. Pogrešam takšno in drugačno živo glasbo, kajti poslušanje “CDjev”, mp3jev, online glasbe je sicer lahko rešitev v teh časih, ampak nič ne more pričarati čarobnega vzdušja koncerta.
Upam, da se kmalu vrnemo v normalnost in upam, da se z normalnostjo vrnejo tudi koncerti.
Nikoli nisem razumel poante koncertov, kjer je ponavadi guzva, od ozvocenja ti odmeva v betici se par ur, in za tak “privilegij” pri nas se mastno placas.
Sem nekoč razimšljal podobno, pa ne več.
V današnjih časih ko je glasba praktično zastonj na internetu, so za skupine edini vir zaslužka prav koncerti. Ni treba da plačaš mastno, za manjše skupine pogosto dobiš karto za 5 – 10€, s čimer pa lepo podpreš njihovo delovanje in jim daš motivacijo za nadljnje ustvarjenj. In kakorkoli gledaš, poslušanje glasbe na računalniku ni isto. Sploh, če so pesmi prirejene na mestu samem in aktualni situaciji in jih na studijskih verzijah nikoli ne boš slišal.
Živa glasba je povsem drugačno doživetje, običajno vsekakor vredno enega ali dveh pirov :)
Za 50+€ pa masovni koncerti zaenkrat tudi mene še niso prepričali.
“Manjse skupine” me ne zanimajo, kvazi-spoznavanje nove glasbe takisto ne. Tudi prezivetje “manjsih skupin” ni moja odgovornost.
Se čudim tonu odgovora, v smislu “ni tvoja odgovornost”. Seveda ne, saj tudi nihče ne pravi da je. Kot tudi ni tvoja odgovornost da podpiraš vaško gostilno tako da piješ v njej…
Vsakemu svoje. Nihče te ne sili da greš na koncerte.
Popolna katarza med mosh pitom na zvočno podlago katera ti je močno pri srcu je po mojem skromnem mnenju vredna vsakega centa. Edini problem je, da telo ni več tako gibčno kot je bilo 15 let nazaj in so potem posledice vidne še cel teden :P .