goriska brda slovenska toskana vipolze 9 goriska brda slovenska toskana vipolze 9

Goriška Brda / slovenska Toskana / Vila Vita Vipolže / fotografije

Ali so Goriška Brda slovenska Toskana? Goriška Brda so čudovita. Vsi, ki spremljate tale blog, ste verjetno že ugotovili, da sem navdušen nad Toskano. No, sedaj sem odkril, da mi ni treba prepotovati tisoč kilometrov, da grem v Toskano, kajti Toskana je tudi v Sloveniji – v Goriških Brdih. Mene je že prvi dan navdušila njena pokrajina, barve, urejenost, predvsem pa nasmeh na obrazu ljudi, ki jih srečujem po naključju.

Zadnjih n-let sem za prvomajske praznike pobegnil v Italijo – v Toskano, ali pa celo v Francijo – Provanso. Iskal sem mir, naravo, predvsem pa neodkrite kraje, kulinariko in čudovite točke, ki bodo ostali za vedno nekje v spominu. Dolga pot ni bila nikoli ovira, s provomajskih počitnic pa sem se vračal sicer utrujen, ampak poln doživetij.

Potem je prišel Covid-19 in vse se je spremenilo. Nisem smel prečiti meje občine, kasneje, ko je bilo to omogočeno, pa nisem smel izven države. In stvari so se spremenile. Več časa sem namenil odkrivanju bližnje okolice, prav tako pa sem se odločil, da odkrijem lepote Slovenije in nad njo navdušim še koga.

Pred 14-dnevi sem preživel teden dni v Portorožu v Villi Garden. Kljub temu, da nisem verjel, da je to mogoče, sem užival in prehodil celotno slovensko obalo.

Tokrat sem se odločil za obisk slovenske Toskane – Goriških Brd in za destinacijo izbral kraj Vipolže in Vilo Vito, ki je prejemnica trajnostnega certifikata Zeleni ključ / Green Key, ki je vodilni standard odličnosti na področju okoljske odgovornosti in trajnostnega delovanja v turistični industriji. Popolno opremljena vila s “fačuzijem”, savno, sobo za rekreacijo, štirimi sobami, letno kuhinjo, električnimi kolesi … V tej vili je med drugim bival tudi Goran Dragić!

Glede na to, da je v tem “kraju” največ vinarjev v Sloveniji (vsaj takšen občutek sem dobil, ko sem se zapeljal s kolesom naokoli – Ščurek, Jakončič, Belica, Simčič, Reja, Movia, Peršolja, Ronk, Štekar, Silveri, Brda … mi je hudičevo žal, da ne konzumiram alkohola. V tem času ni turistov, prav tako je večina teh vinarij zaprtih za obiske, obratuje zgolj par restavracij.

In meni je všeč to. Kot obiskovalcu, ki se rad izogiba gužve, ki rad odkriva stvari, malce manj je prijetno za domačine, ki živijo od turizma in ki pričakujejo turiste. Ljudje so prijazni, nasmejani, z vsakim se lahko pogovarjaš. Nikjer ni hitenja, nikjer ni panike, stresa. Življenje je lepo v slovenski Toskani! In mirno.

V Goriških Brdih sem bil večkrat. Tudi parkrat prespal. Pa vendar sem drugače gledal vse skupaj, saj imam občutek, da kraj doživiš povsem drugače, če si vzameš čas za to – tokrat bom Goriška Brda prehodil, prekolesaril, predvsem pa jih odkril tudi s kulinaričnega vidika – ja, za vegana bo težava, saj je hrana precej podobna tisti v Italiji, kar posledično pomeni, da bom precej omejen.

Ko sem se pred 25 leti prvič vozil po Toskani, se mi je zdela raj na zemlji. Vsako leto kasneje je bilo več turistov, predvsem pa več turistične ponudbe in manj prvinskosti. Vse se je začelo podrejati kapitalu in šele ko sem izklopil navigacijo, sem odkril svet takšen kot je v resnici – lep. Drugačen. Nedotaknjen.

In takšna je slovenska Toskana. Kljub temu, da se je v zadnjih 10 letih s pomočjo EU kapitala tudi zgradilo ogromno turističnih nastanitev, ogromno vinskih kleti, gostiln in vsega kar pritiče turizmu, pa se nekaj ni spremenilo. Ljudje se niso spremenili. Ljudje so tisti, ki naredijo pokrajino in narava je tista, ki to usmerja. Trdo delo, užitek po delu, predvsem pa nasmeh na obrazu so stalnica v teh krajih. In kogarkoli srečaš, se ti nasmehne in pozdravi.

Še nekaj sem odkril – da so električna kolesa zakon! Da lahko v precej krajšem času prekolesarim 50 kilometrov in si ogledam naravo, predvsem pa si ogledam nasade trt, olj, agrumov in če za trenutek zaprem oči, si sploh ne znam več predstavljati kje točno sem. Pred leti sem “pizdil” čez električna kolesa, sedaj se navdušujem nad njimi. Predvsem pa je super, ko pred zajtrkom naredim 50 kilometrov in odkrijem točke, ki jih ne bi mogel doseči z avtom – danes sem za zajtrk šel do Sabotina, jutri verjetno do Solkana ali Plave.

Če bi vedel, da je slovenska Toskana tako lepa v tem času, se verjetno ne bi vozil 1000 in več kilometrov daleč, da bi odkril to, kar sem odkril 100 kilometrov daleč stran od doma. Pa vendar, če ne bi odkril Toskane, verjetno ne bi znal ceniti slovenske Toskane, njene narave in njenih ljudi. In upam, da bom še koga prepričal, da si vzame čas in odkrije to, kar bom jaz odkrival v naslednjih dneh. Če bom komu pomagal pri odločitvi, bom vesel.

Srčno si želim, da se začnemo Slovenci zavedati, da je Slovenija res čudovita, kljub temu, da je veliko stvari v Sloveniji povsem narobe!

Komentarji so zaprti.