Preko 1000 se nas je zbralo na Trgu republike na shodu za mir včeraj v Ljubljani. Na srečo nas je na tem shodu policija branila in ščitila z robokopi, konjeniki in oklepnikom – in nam seveda prepovedovala prosto gibanje po Ljubljani, saj so verjetno takšen ukaz dobili od Olaja in Hojsa. Resnično me zanima, če bodo tudi danes, ko shod organizira Janez, poskrbeli za takšno varnost udeležencev.

Ko sem se včeraj okoli 16. ure peljal mimo centra Ljubljane sem bil rahlo presenečen. Na vsakem “ovinku” je bila parkirana “marica” in okoli nje “robokopi”. Zastavilo se mi je vprašanje, če je mogoče že petek, kajti ob petkih sem navajen takšnega “tretmaja” Olaja in Hojsa, ki poskrbita, da se protestniki počutimo varno in da nas kdo ne napade.

Šalo na stran. Ker to ni niti najmanj smešno. Je zgolj dokaz shizofrenosti te države in te ablasti, ki vsakič znova dokaže, da se da iti še globje.

To, da premier ta shod označi kot ilegalen na tviterju, je pač zgolj še en dokaz, da se njemu ne gre za mir v Ukrajini, ampak se mu gre za njegovo agendo – ko padejo rejtingi in ker je sentiment Ukrajine močan, je seveda potrebno to izkoristiti v svoj prid. In za to se je Janez odločil, da organizira svoj shod. Me zanima koliko ljudi bo pripeljal iz različnih krajev po Sloveniji in udeležence navdušil s “pingo sokovi in sendviči”.

Nazaj k shodu. Množica ljudi je po govorih in glasbi odšla en krog po Ljubljani – v vodenem spremstvu policije. Robokopi so nas usmerjali, da se slučajno ne bi izgubili in nam nakazovali pot – niso nas pustili do ambasad Rusije in ZDA, ampak so nas preusmerili nazaj na Trg republike.

Priznam, nisem se počutil varno. Mogoče pogojni refleks, ki se je razvil v vsem tem času protestov, kajti navzočnost policije na takšnih shodih povzroči večjo jezo v ljudeh, predvsem pa so tudi policisti odigrali svojo vlogo – ko je starejša gospa želela iti mimo po ulici, jo je robokop ustavil in ji povedal, da tja pa pač ne bo šla. Vsak pogovor je bil nesmiseln.

Zanimivo je bilo videti tudi kup politikov, ki so prišli izraziti podporo shodu. Sicer so bili v svojih “grupah”, ampak vsaj prišli so med ljudi. Škoda, ker niso stopili skupaj. Škoda, ker niso pokazali skupnega nastopa v tem primeru. Predvsem pa mi je žal, da še vedno ne znajo ti ljudje stopiti skupaj v teh časih in dokazati, da je na levem polu možna sloga.

Še to. Vesel sem, da je imela Slovenija najboljšega predsednika – Milan Kučan tudi tokrat ni razočaral in se je udeležil shoda. Pahor pa je pač še naprej skrival glavo v pesku!