Včerajšnji Studio City aka Dan zmage, ki ni bil predvajan na nacionalni televiziji, je postregel z zelo zanimivim dejstvom. Gostovanje Roberta Goloba pri Marcelu Štefančiču je bil primer kako mora potekati komunikacija in kakšne komunikacije si ljudje želimo od voditeljev, ki smo jim zaupali vodenje države. Nič posebnega, ampak po dveh letih tiranije smo ljudje navdušeni že nad normalnostjo.

Včerajšnji dialog med Robertom in Marcelom je dokaz, da obstaja tudi normalen način komunikacije. Da se ni v vsakem stavku treba vračati v preteklost. Da ni potrebno odpirati že zdavnaj nepomembnih tem. Da se lahko voditelj in gost pogovarjata normalno in s pogledom v prihodnost in predvsem, da bodoči premier ne uporablja zastraževalnega načina komunikacije, kot smo bili navajeno zadnji dve leti, ampak se lahko tudi o zelo resnih temah pogovarja odkrito in odprto in na prijeten način.

Med gledanjem oddaje sem si parkrat predstavljal kako bi vse skupaj potekalo, če bi bil namesto Roberta Goloba na stolu Janez Janša. O čem bi bila tema. Kakšni bi bili njegovi odgovori. Vsakomur, ki ne pripada njihovim “biliverjem” je jasno, da bi bil tak pogovor povsem negledljiv.

Ampak očitno se stvari spreminjajo in bo Slovenija dobila za premierja človeka, ki se ne bo do državljanov obnašal poniževalno, ki ne bo do njih aroganten, ki bo v svoji komunikaciji spoštljiv, predvsem pa koncizen in ne maščevalen.

In ja, to je povsem normalen način komunikacije, ki pa je v vsem tem času, ko je bil na ablasti Janez dobil povsem drugačen pomen in večin ljudi, ki smo včeraj spremljali Studio City smo bili nad to normalnostjo navdušeni. Očitno po dveh letih strahovladja je očitno nam dovolj že normalnost! In malce nasmeha in odgovori, ki jih vsi razumemo saj niso to politični odgovori, ampak odgovori človeka.