Po precej mlačni izkušnji v pizzeriji Casa della Pizza v Izoli sem dobil namig, da naj se zapeljem v Šared nad Izolo in preizkusim pizze v pizzeriji Fuoriseria. Na poti do Šareda, ki leži nad Izolo, sem občudoval razgled na naše morje, ki bi ga lahko z obema rokama objel. Pričakovanja niso bila visoka, kajti ko so pričakovanja, je lahko razočaranje precej veliko.
- Pizzeria Noro, Koper / najboljša pizza v Sloveniji / had testira pizze / ocena 5,0
- Restavracija Pinija, Strunjan / had testira pizze / ocena 4,8
- Picerija Vesuvio, Portorož / had testira pizze / ocena 4,8
- Casa della Pizza, Izola / had testira pizze / ocena 4,0
- Pizzerija Orli, Tenetiše / had testira pizze / ocena 5
Pizzerija Fuoriseria ni “fensi” pizzerija, ima pa z vrta čudovit pogled na naše morje. Osebje je prijetno in ljubitelji pizz imajo precej veliko izbiro. Lahko izbirajo med pizzami nona, ki imajo debelo in hrustljavo testo, in napolitanskimi pizzami. Še bolj kot to, da ima obiskovalec možnost izbire, pa me je navdušil pogled na veganske pizze – 8 veganskih pizz je v njihovi ponudbi. Pizze so na voljo v dveh velikostih in cene niso oderuške, kot sem sicer navajen v pizzerijah.
Ker na meniju nimajo marinare, ampak sem se odločil, da bom naročil vegansko margerito brez “veganskega sira”. Ko sem dobil pizzo na mizo, sem bil vesel. Ko sem zarezal vanjo, sem sicer takoj ugotovil, da je bila pečena v električni peči (kar mi je kasneje potrdil tudi pizzopek aka pizzaiolo), vendar je bila pečena na temperaturi 450 stopinj minuto in pol.
Paradižnikova omaka je bila točno takšna, kot mora biti na pizzi, in testo je bilo okusno in ravno prav pečeno. Pizza je bila odlična in lahko se mirno kosa s pizzo iz Vesuvia v Portorožu ali pa s pizzo iz Pinije v Strunjanu. Pizza iz pizzerije Noro v Kopru je bila pač nekaj drugega in z njo se težko kosa karkoli na Obali – škoda, da so jo zaprli.
Edino, kar me je zmotilo v Fuoriseriji, je bila pekoča omaka, ki sem jo naročil zraven. Če bi imeli samo čili namočen v olivno olje, bi bilo veliko boljše. In to je vse, kar me je zmotilo pri njih.
Ko sem plačeval, sem seveda omenil, da je bila pizza pečena v električni peči, in me je osebje malce čudno pogledalo, kako sem to ugotovil. Testo se pač drugače obnaša, kot pa če ga pečeš v peči na drva ali v kombinirani peči. Ampak tokrat to ni bilo moteče, kot je bilo Casa Della Pizza.
Zagotovo se še vrnem k njim, ko bom na Obali in ne bom želel jesti v “tourist trap,” pizzerijah ali restavracijah.
- cena veganske margerite brez veganskega sira je 7,90 evra
- moja ocena Fuoriseria, pizze je 4,8 (na lestvici ocen med 1 in 5)
Ker sem se odločil, da bom iskal najboljšo pizzo, sem si moral postaviti kriterije – vedno bom naročil vegetarijansko pizzo brez sira – kajti edino tako lahko pizze med seboj primerjam. Pri pizzi me v osnovi zanima njeno testo – ali je “lahko” in ga telo zlahka prebavi? Je pizza zažgana ali pečena ravno prav? Je zelenjava na pizzi iz konzerve ali je sveža? In na koncu me seveda zanima tudi cena pizze, kajti ravno pizze bi morale biti vsem dostopne tudi s svojo ceno. Pizzo plačam sam in svojega prihoda ne napovem. Testiram pa predvsem zato, ker imam tudi sam pogosto problem najti dobro pizzo.
Ta objava ni plačana ali kako drugače sponzorirana. Je zgolj zapis mojega doživetja s hrano pri njih. Ker smo ljudje med seboj zelo različni, se seveda lahko izkušnja nekoga drugega povsem razlikuje od moje!
