Nisem nogometni navdušenec in na nogomet se ne spoznam. Včerajšnja tekma Slovenije s Portugalsko je bila za Slovenijo velik uspeh, saj so Portugalsko premagali z 2:0. Ronaldo kljub temu da je “najboljši” nogometaš na svetu in da ima največ sledilcev na instagramu je pokazal svoj pravi obraz, ko ni niti čestital zmagovalcem prijateljske tekme in je samo odšel z igrišča. On ni Luka Dončič! Ko si najboljši nogometaš, ampak daleč od človeka.
- Cristiano Ronaldo s škarjicami zadel gol in premagal Gianluigija Buffona
- Ko se poslovi Peter Prevc, joče pol Slovenije
- Na nogometni tekmi močna eksplozija poškodovala pet igralcev Mure / Viole, ste ponosni?
- Portugalska v sedmih dneh / Lizbona, Cascais, Sintra, Peniche, Porto, Fatima, Douro …
- Na dopust na Maldive / staram se
Ronaldomanija je zajela Slovenijo v teh dneh. Stadion v Stožicah je dobil novo travno preobleko, da je lahko Ronaldo igral na urejenem igrišču (tole je bolj slaba šala, ampak v vsaki šali je tudi zrno resnice). Avtobus z nogometaši Portugalske je imel policijsko spremstvo in prednost na naših cestah – zanima me, če imajo takšno sprememstvo vse reprezentance, ki pridejo v Slovenijo?
Seveda pa se je ves svet vrtel okoli Ronalda. Množica nogometnih navdušencev je stala pred hotelom v Ljubljani, kjer je prespala reprezentaca Portugalske z najbolj preproznavnim nogometašem sveta – Cristianom Ronaldom dos Santos Aveiro. Mladi so čakali ure, da bi ga uzrli in da bi dobili njegov podpis.
Ampak Ronaldo nima časa za takšne stvari. Po eni strani ga razumem, po drugi strani pa ne. Razumem, da ima vsega toliko, da se mu ni več potrebno ukvarjati s takšnimi stvarmi, ampak vsaj nasmeh ali pa dvignjena roka bi marsikoga osrečila. Prikaz človečnosti bi bil dovolj, da bi marsikateri nadebudni nogometaš še dolgo časa imel to v spominu. Da ne omenjam par avtogramov ali pa par dresov, ki bi jih lahko razdelil med svoje oboževalce. Ampak Ronaldo pač ni tak. Njemu je plebs nepomemben.
Lahko bi primerjal njegovo obnašanje z obnašanjem Luke Dončiča ampak tudi če tega ne storim, je vsakomur jasno, kdo od njiju je velik človek, kajne?
Tudi to, da po koncu prijateljske tekme, ki jo sicer izgubiš in si zaradi tega jezen, ne čestitaš zmagovalni ekipi, ampak samo oddideš v slačilnico, povse dovolj o tej osebi. Lahko si najboljši nogometaš na svetu, ampak človeka ne naredi zgolj to. Se zavedam, da je njegovo življenje precej drugačno in da se mora temu tudi prilagajati, ampak par minut ali pa celo sekund naredi tisto razliko, ki si jo ljudje zapomnijo.
Ko bo Ronaldo obesil “kopačke” na klin za njim, zagotovo ne bo jokalo toliko ljudi, kot jih je jokalo v nedeljo v Sloveniji, ko se je poslovil Peter Prevc! In to je vse, kar šteje na koncu dneva. Ne pa število sledilcev na instagramu ali številka na bančnem računu. Pa tako malo je včasih potrebno!
Spoštovani Roni Kordiš! Tokrat se povsem strinjam z vami. Napuh je težka reč in vsi se borimo z njim. In večji kot si, več ga je in težja je borba. Ni zaman v krščanstvu napuh imenovan “kralj grehov” in prvi od glavnih grehov. Hvala za tale zapis.