Če leta in leta strašiš ljudstvo, potem se ne smemo čuditi, da so ljudje panični in v strahu, ko se pojavi komentar, da bo nekdo izvedel strelski pokol v šoli. Namesto da bi iskali izvor oz. pisca komentarja so se očitno nekateri odločili, da spravijo državljane in osnovnošolce v paniko in strah s to zgodbo. Komu koristi panika in strah v državi okoli strelskega pokola v šoli? In zakaj takšen način komunikacije? Veliko stvari je šlo narobe in potreben bo precej globok premislek o tem kako naprej v takšnih primerih.
- Sedaj je čas, da mediji ukinejo možnost komentiranja na portalih ali pa omogočijo samo ob prijavi z digitalnim certifikatom
- Deklico Danko ubila dva delavca komunalnega podjetja / se bomo kaj naučili iz tega primera?
- Živimo v svetu, ko v medijih ne ločiš več med prvoaprilsko šalo in resnično novico
- Daj ga v usta / ali imamo Slovenci radi takšno seksistično oglaševanje in “fuk” oglase?
V primeru, ki smo mu priča te dni, je šlo vse narobe. Če bi mediji moderirali vsebine, potem se takšen komentar ne bi znašel na portalu. Če bi imeli ljudje možnost komentiranja samo s potrjeno digitalno identiteto – digitalnim certifikatom, potem do tega ne bi prišlo.
Če bi se policija odzvala in aktivirala še ostale službe, bi lahko precej hitro prišli do pisca komentarja in posledično ne bi bilo potrebe po ustvarjanju “izrednih” razmer. Ampak medijem te razmere v času kislih kumaric godijo. Godijo tudi vladi in godijo tudi opoziciji, ki lahko to izkoristi za napade na vlado.
V končni fazi so institucije odreagirale precej čudno, vsaj z mojega stališča, ampak škoda je bila storjena in to bi moral biti opomnik, da se takšnih stvari ne rešuje na takšen način. Da je potrebno precej drugačen pristop do tega.
Včeraj sem slišal zgodbe o tem, da so otroci doma starše spraševali, če jih bodo res Rusi streljali v šoli. In starši so se počutili precej nemočne, ko so se v skrbi za svoje otroke odločili, da danes ne pošljejo svojega otroka v šolo. Kdo bi tvegal, če pa je bilo toliko vsega v medijih in če se govori o tem?
Ne trdim, da bi bila rešitev, da bi bili tiho. Bi bilo pa vse skupaj mogoče rešiti na precej drugačen način, predvsem pa veliko bolj subtilno in z manj ustvarjanja nepotrebne panike in dodatnega strahu, ki je že tako del našega vsakdana.
Če bi pred vsako šolo stala policijska patrulja, bi storili več, kot pa so storili sedaj s tem umetno ustvarjenim strahom. Namreč, sedaj je jasno, da bodo vsakič znova morali odreagirati na podoben način. Posledično to pomeni, da bo čedalje večji strah in čedalje večja panika in da bodo to izkoristili tisti, ki imajo slabe namene, predvsem pa da bodo dobili pozornost medijev, kot jo je dobila ta oseba sedaj.
Vesel sem, da se ni zgodilo danes nič. In vesel bom, če se nikoli ne bo zgodilo nič. Ampak za to bo potrebno korenito spremeniti tudi “politiko zastraševanja” in konzumacijo informacij, ki jih v eter sporočajo mediji. Če se ne bo nič spremenilo, bomo tudi v Sloveniji dobili res kakšen pokol, vendar ta oseba tega ne bo objavila na medijskem portalu, ampak bo to samo storila.
Cvek deležnikom, ki so sodelovali pri teh nespametnih odločitvah in komunikaciji. Škoda je bila storjena in težko jo bo “resetirati”. In strah ni nekaj, kar bi bilo povsem nedolžno. Sploh ne za odraščajoče otroke.
