Dobrodošli v distopičnem svetu / je to res svet v katerem želimo živeti?

Sem edini, ki se mu zdi, da vsak dan bolj tonemo v distopični svet? Svet, ki smo ga lahko nekoč videli zgolj v filmih ali pa o njem brali v knjigah? Samo par minut dnevnih poročil je dovolj, da me zmrazi in da se počasi začnem zavedati, da to ni ravno svet, ki smo si ga predstavljali, in da to ni svet, o katerem so sanjali naši starši.

• Janez napoveduje povračilne ukrepe po volitvah / podobnost s Trumpom ni naključna
• Zakaj SdS ne interpelira ministra Hana? Bo Han izvedel Počivalška po volitvah?
• Bo Vučić odletel hitreje kot je Milošević?

Mogoče najprej par besed o besedi distopija in njenem pomenu.

• distopíja: neugodna, zatiralska družbena ureditev, ki potencialno lahko nastane, se uresniči v prihodnosti

Z drugimi besedami – družba deluje na način, ki je izjemno negativen, represiven ali strašljiv. Pogosto gre za prihodnost, kjer so ljudje pod nadzorom totalitarne oblasti, tehnologija uničuje svobodo, okolje je opustošeno ali pa družba živi v neenakosti in trpljenju. Distopija v literaturi in filmih pogosto pomeni popoln nadzor države, pomanjkanje svobode, družbeni razpad ali ekološko katastrofo.

O takšnem svetu je pisal George Orwell v knjigi 1984. Vendar se mi v letu 2025 zdi, da je to postala realnost. O usodi Ukrajine se pogovarjajo brez Ukrajine in od nje zahtevajo naravna bogastva. Gazo bi Trump “ownal” in etnično počistil. V Sloveniji je sodnica odločala o kreditih v švicarskih frankih, vendar je imela tudi sama kredit v tej valuti, pa se ji to ni zdelo vredno omembe. Janez po volitvah napoveduje “novo demokracijo” in drugačno svobodo govora, kot smo je vajeni.

Lahko naštevam v nedogled, vendar je vse skupaj nesmiselno, saj imam vse bolj občutek, da so ljudje postali apatični in da se jih takšne in drugačne novice ter informacije sploh več ne dotaknejo. Da vse pač sprejmejo takšno, kot je – in to je to. In to so odlični zametki za tiste, ki želijo “demokracijo” spremeniti v avtokracijo ter si podrediti del sveta, ker pač lahko. Ker nihče ne skoči v zrak in se ne zoperstavi.

Ko se enkrat snežna kepa začne valiti, je za vse skupaj prepozno. Takrat ne pomagajo več besede ali protesti. Takrat je lahko vsakomur jasno, da je vrag odnesel šalo. In če kdo verjame, da se to dogaja zgolj v tujini, se krepko moti. Tudi pri nas je podobno. Vsak dan, mic po mic, se to dogaja in vsak dan bolj tonemo. Na koncu bo prepozno, ko se bomo prebudili v svetu, ki si ga nismo želeli – predvsem pa v svetu, ki ne bo prijazen do nikogar.

Če je lahko Trump s svojo predvolilno retoriko prepričal marsikaterega volivca, da je on prava izbira, ko je obljubljal “nebesa”, je kaj kmalu po volitvah postalo jasno, da za lepimi besedami stoji zgolj želja po oblasti. In maščevanju. Če se to dogaja v zibelki demokracije (ja, tole je prav smešno zapisati), kaj se bo potem šele zgodilo pri nas, kjer smo šele 30 let v sistemu, ki si ga je marsikdo povsem drugače predstavljal – in verjetno si takšnega, kot ga imamo zdaj, niti ni želel.

Ja, živimo v distopiji in vsak dan tonemo samo še globlje in globlje. Prepozno bo, ko se bomo zavedali, da ni dna in da se ne bomo mogli “odbiti od njega”.