Priznam. Gledam šov MasterChef Slovenija. Vsako sezono. Ne vsak dan, ampak gledam. Pa ne zato, ker bi me fascinirale kuharske tehnike, ali zato, ker bi iskal navdih za naslednji obrok – zelo malo je jedi, ki bi jih sploh preizkusil. Gledam MasterChef Slovenija, ker je to šov in ker sem vedno znova zgrožen. V bistvu sem “mazohist,” če tako pomislim. Ampak sodniki, ki morajo poskušati jedi – dejansko sočustvujem z njimi in njihovimi želodci.
- Mojmir Marko Šiftar / novi sodnik v šovu MasterChef Slovenija
- MasterChef Slovenija in Avstralija
- Luka Pangos je zmagovalec 10. sezone oddaje Masterchef Slovenija
Letošnja sezona ni izjema. Zvečer preklopim in buljim v TV. In sem fasciniran, kakšno samozavest imajo ljudje, ki se prijavijo v šov in v življenju še niso spekli ribe. Ali pa ne ločijo med curryem in kurkumo. Ali pa še niso slišali za ribe iz “škrtoca”. Ali pa ne znajo pripraviti umešanih jajčk. Da o “filanih paprikah” ne izgubljam besed.
Lahko bi našteval v nedogled, pa sploh ni pomembno. Dejansko se sprašujem, kaj pripravi nekoga, da se prijavi v MasterChef šov in potem pokaže, da mu niso jasne osnove kuhanja.
Da ne bo pomote in ne bom napačno razumljen. Jaz tudi ne znam kuhati, ampak niti pod razno mi ne bi padlo na pamet, da bi se prijavl v ta šov. Če bi že razmišljal o tem, potem bi zagotovo pred tem naredil “nalogo” in se podučil o tehnikah, predvsem pa bi prišel tja že z določenim znanjem. Letos imam občutek, da je marsikdo tam, ker je to cenejše, kot pa če bi šel na kuharski tečaj.
Sedaj pa tisti drugi del. Sodniki. Karim, Mojmir in Luka. Kapo dol. Da jedi, ki jih pripravijo tekmovalci, sploh poskusite. V bistvu kapo dol pred vašimi želodci, ki vse to “predelajo”. Ker hrana, ki že na pogled ne izgleda “boh ve, kaj” po možnosti je še hladna in napačno pripravljena, si res ne zasluži vašega okušanja. Pa vendar je vaša naloga, da jo poskusite in da pri tem ohranite “poker face” in dobre živce.
Kako vam uspeva, da ostanete resni? Da koga ne pošljete tja, kjer ne posije sonce? In še vedno najdete pozitivne komentarje oz. najdete vsaj nekaj dobrega v nečem, kar ni dobro. In se nasmehnete in že vas čaka naslednja jed.
Dejansko bi bilo zanimivo videti posnetke, ki jih gledalci doma ne vidimo sodnikov, pri kakšni še posebe “čudni” jedi, ki jo tekmovalec postavi pred sodnika. Sicer, parkrat so sodniki izpljunili hrano, ampak to je redkost. Vsekakor sočustvujem z njimi in si niti ne predstavljam, kaj se dogaja v njih, ko gledajo tekmovalce, ki kuhajo, in potem morajo oni to degustirati. Z nasmehom
MasterChef Slovenija – šov, kjer sodniki niso samo razsodniki. So tudi žrtve.
