Matej Tonin človek, ki je politično odrasel v NSi-ju in se z leti oblikoval v vedno bolj bled približek nekdanje desnice, je sit novih obrazov. Ja, prav ste prebrali. Sit je ljudi, ki prihajajo v politiko z novimi idejami, novim pogledom in – groza vseh groz – brez članske izkaznice katere od tradicionalnih strank.
- Tonin: “Evropa bo krščanska, ali pa je ne bo več!” / Hitler: “Naredite mi to deželo spet nemško!”
- Matej Tonin je končno našel sanjsko službo / postal je natakar na rolerjih
- Matej Tonin v predvolilni boj z nebulozami kot je nacionalizacija premoženja po volitvah s strani Levice
- Matej Tonin se bo na volitvah 2022 boril za iste vrednote kot ob osamosvojitvi / #kdojetunor
Očitno on verjame, da morajo v politiki ostati stari obrazi, tisti, ki so že preizkušeni in s katerimi se da preprosto manipulirati. Novim obrazom pač ni mesta v slovenski politiki.
Le kako si to nekateri predstavljajo – da bodo kar novi obrazi prišli v politiko in bodo Toninu odžirali mesto v parlamentu? Pa tako se je leta in leta trudil.
Jaz sem sit Tonina. Že dolgo. Že dolgo. Že pred tistim kamuflažnim džipom, že pred večnimi intervencijami za vojsko, že pred vlogo mladega politika, ki naj bi bil “svež veter” na desnici. Ampak svež veter se je izkazal za mlačen prepih. Ironično je, da “največji borci” proti novim obrazom pogosto postanejo njihove najslabše kopije. Izklesani iz istih političnih kalupov, z istimi puhlicami in istim večnim, “delali bomo za ljudi”. Dovolj priložnosti je imel, da bi karkoli dokazal, dokazal pa je zgolj to, da je nesposoben.
Če Tonin ne mara novih obrazov, je morda čas, da sam postane stari obraz, ki gre v politično penzijo. Brez zamer, brez pompoznega slovesa. Samo… tiho odide. Kot večina političnih projektov, ki jih je doslej vodil. In naj za konec zapišem še nekaj v slogu starih modrecev z x-a:
Novi obrazi niso težava. Težava so stari obrazi, ki že dolgo nimajo nič več pametnega za povedati.
