Bravo, Janez. Iskrene čestitke za nov mandat na čelu SdSa. 32 let na čelu stranke? To ni več politika. To je politična trajnost! Ko drugi predsedniki strank menjajo sedeže kot zimske gume, Janez sedi. In sedi. In še malo sedi. Stabilno. Kot spomenik demokraciji, kakršno si predstavlja sam. Tito in Stalin bi bila ponosna nanj.
- Retorično vprašanje / zakaj SdSovci ne interpelirajo ministra Hana zaradi afere Spirit?
- Vseslovenski shod SdSovcev je privabil okoli 2000 protestnikov / jebeno malo vas je!
- Janez Janša in njegov dvom v poštenost predčasnih volitev / Trump je zagotovo ponosen nanj, ker ga kopira
- Danes mineva dve leti od začetka norosti v Sloveniji / ko je ablast prevzel Janez Janša
Ampak, roko na srce – voditi stranko 32 let ni mala stvar. To ni več kariera, to je poslanstvo. To ni stranka, to je kult osebnosti z več mandatov kot frizerskih obiskov. Če bi imel kartico zvestobe, bi mu jo v vsakem frizeraju že zamenjali za zlato. Pa ne zaradi pričeske.
Tudi Tito bi bil ponosen. Ne toliko na dolžino govora kot na dolžino vladanja. Stalin pa bi verjetno z občudovanjem zapisal v dnevnik: “Tako se to dela v 21. stoletju. Brez revolucije z volitvami!”
Vsaka čast podpornikom, ki v tem mandatu še vedno verjamejo, da je prihodnost pred nami in da se vrnitev v preteklost zgodi le na muzejski razstavi. Četudi se diskurz bolj bere kot povzetek iz leta 1993 – ko je Janez stranko prevzel, če se slučajno kdo ne spomni.
Za konec – iskrene čestitke Janezu. Ker ni lahko 32 let ostati na vrhu. Še težje pa je 32 let govoriti iste stavke in še vedno prepričati ljudi, da so novi. Ampak kdo rabi novosti, če imaš zveste medije, tabloide in brezplačnike? Hvala, Janez. Brez tebe bi bila slovenska politika dolgočasna. In kdo bi potem pisal takšne bloge?
