Ali je Slovenija varna država? To vprašanje se v Sloveniji praviloma pojavi takrat, ko desni politični pol potrebuje temo. Ne rešitve, ne razprave, ampak temo. In ta tema je skoraj vedno ista: migranti, nevarnost, razpad sistema, konec civilizacije kot jo poznamo. Če bi sodili samo po tvitih, facebook zapisih in nastopih na Nova24, bi človek pomislil, da se po slovenskih ulicah ne da več hoditi brez čelade, solzilca in osebnega varnostnika. Pa se res ne da?
- Slovenija je varna država
- Rabin David Belman ne obstaja in je produkt tovarne sovraštva / zakaj mu mediji dajejo pozornost
- Janezova tovarna zlobe in sovraštva je čreda nepismenih trolov, ki zgolj in samo žalijo in grozijo
- Zaleti se vame / ko tovarna sovraštva in laži kreira tarče za fizične napade
Če za trenutek odmislimo občutke in pogledamo podatke, je slika precej manj apokaliptična. Slovenija je že leta med najvarnejšimi državami na svetu. Ne “kar nekje zgoraj”, ampak čisto konkretno v vrhu globalnih lestvic miru in varnosti. Konkretno na 9. mestu GPI med 163 državami.
To niso raziskave, ki bi jih naročila levica ali kakšen nevladnik s preveč časa, ampak mednarodni indeksi, ki merijo nasilje, kriminal, politično stabilnost in tveganje konfliktov. In Slovenija se tam redno znajde ob boku držav, ki jih imamo za vzor reda, varnosti in dolgočasne normalnosti.
Tudi pri klasičnih kaznivih dejanjih Slovenija ne izstopa. Nasilni kriminal je nizek, število umorov je daleč pod evropskim povprečjem, večina kaznivih dejanj pa je še vedno banalnih. Tatvine, vlomi, kakšen pijan pretep pred lokalom. Nič, kar bi kazalo na družbo v razpadu ali državo na robu kaosa, kot bi radi prikazal desni pol. Ljudje se večinoma počutijo varne. Ne samo čez dan, tudi ponoči. Kar je v marsikateri evropski prestolnici že lep dosežek.
Ampak potem pridejo migranti. Beseda, ki v določenem političnem kontekstu deluje kot čarobni gumb za paniko. Ko se izreče, naj bi se po logiki desnice avtomatsko povečali kriminal, nasilje in nevarnost. Težava je samo ena: številke tega ne potrjujejo. Število nezakonitih prehodov meje se je v zadnjih letih zmanjšalo. Ne eksplodiralo, ne ušlo izpod nadzora, ampak padlo. Policija to beleži, objavlja in ponavlja, a očitno podatki niso ravno kompatibilni z retoriko, ki potrebuje strah.
Migracije obstajajo, to ni teorija zarote in nihče tega ne zanika. A iz tega delati dokaz, da Slovenija ni več varna država, je intelektualno precej leno. Še posebej, če ob tem ignoriraš dejstvo, da se stopnja nasilnega kriminala ni bistveno spremenila in da se vsakdanje življenje večine ljudi ni spremenilo v preživetveni šov. Če bi bilo stanje res tako katastrofalno, kot se ga slika, bi to čutili vsi, ne samo komentatorji na facebooku.
Zakaj torej toliko strašenja? Ker strah mobilizira. Ker je lažje reči “grozijo nam” kot pa razložiti kompleksne družbene procese. In ker je migrant idealen krivec, nima glasu, nima volilne baze in ne more odgovarjati na tiskovnih konferencah. Občutek nevarnosti se da ustvariti tudi tam, kjer realne nevarnosti ni. In politika to dobro ve.
Realnost je precej bolj dolgočasna. Slovenija je varna država. Ne popolna, ne imuna na težave, ne izolirana od sveta, ampak varna. In če hočemo resno razpravljati o varnosti, jo moramo voditi na podlagi dejstev, ne pa na podlagi strahu, ki se ga umetno napihuje vsakič, ko komu zmanjka vsebine.
Morda je največja nevarnost za Slovenijo ta, da začnemo verjeti, da živimo v državi, ki to v resnici ni.
