Rezultati PISA 2025 za Slovenijo so slabi. Nalijmo si čistega vina. Slovenski petnajstletniki so bili leta 2025 slabši kot leta 2022 pri matematiki, branju in naravoslovju. Pri matematiki in branju smo pod povprečjem OECD, pri naravoslovju smo nekje okoli povprečja. Ampak brez skrbi. Problem bo rešen z domovinsko vzgojo. Ker očitno je pomanjkanje domovinske vzogje največja težava slovenskih petnajstletnikov. Ne bom šel v analizo celotnega poročila, ampak se bom obregnil le ob nekaj, kar res bode v oči.
- Fazaniranje fazanov / zakaj ni posredovala policija?
- Ko šolski sendvič buri duhove v Sloveniji
- Zunanji sovražnik je pred vrati in potrebujemo več denarja za obrambo pred njim
Približno tretjina slovenskih petnajstletnikov sodi v skupino, ki meni, da je treba informacije preverjati pri več zanesljivih virih in ne soglaša s trditvijo, da se je bolje zanesti na zdravo pamet kot na znanstvene raziskave. Slovenija je po tem kazalniku med prikazanimi državami OECD povsem pri dnu. Približno polovica naših mladih sicer razume, da je treba informacije preverjati, toda verjame, da je bolje zaupati zdravi pameti kot znanstvenim raziskavam. Z drugimi besedami. Preveril bom informacije, ampak če mi rezultat ne bo všeč, bom verjel tistemu, kar se meni zdi boljše.
Mogoče pa ni problem zgolj in samo v šolskem sistemu, ampak v sistemu v katerem živimo in v katerem morajo živeti mladi.
Kaj se je namreč v tem času spremenilo? Petnajstletnik danes živi v svetu TikToka, Instagrama, YouTuba, Discorda, ChatGPTja in neskončnem toku vsebin. Algoritem mu ne kaže najbolj pravilnih informacij, ampak tiste, ob katerih bo najdlje ostal na zaslonu. Influencer ima lahko pri razlagi sveta večjo težo kot učitelj. Petnajstsekundni video lahko premaga deset strani razlage. Fake news je pogosto precej bolj privlačen kot dolgočasno dejstvo.
PISA sicer ne omogoča zaključka, da je za padec rezultatov kriv TikTok. So pa nekateri podatki precej zgovorni. V Sloveniji 22 odstotkov učencev pravi, da jih pri pouku naravoslovja pogosto moti uporaba digitalnih naprav drugih učencev. Ti učenci dosegajo kar 26 točk slabši rezultat od tistih, ki takšnega motenja ne zaznavajo. Skoraj polovica slovenskih petnajstletnikov uporablja LLMje za učenje vsaj enkrat tedensko, 30 odstotkov jih uporablja LLMje za povzemanje besedil, ki bi jih morali prebrati, 32 odstotkov pa za pripravo besedilnih nalog.
Mogoče torej problem ni v tem, da mladina ničesar ne zna. Mogoče počasi izgubljamo sposobnost koncentracije, poglobljenega branja, dvoma, preverjanja in predvsem razumevanja, zakaj ima dokaz večjo težo od občutka.
Če imamo generacijo, ki bo težko ločila med raziskavo in TikTok videom nekoga, ki začne stavek z “tega vam mediji ne bodo povedali”, potem imamo precej večji problem kot rezultate neke raziskave PISA. Ampak hej. Domovinska vzgoja bo to zagotovo rešila.
