Slovenski parlament je včeraj doživel nekaj “nezaslišanega”. Poslanka Nataša Sukič je med skupno sejo dveh parlamentarnih odborov vrgla poslovnik čez mizo, mediji pa so iz tega ustvarili skorajda poskus fizičnega napada na Žana Mahniča. Če bi človek prebral samo naslove, bi pomislil, da je Mahnič komaj ušel napadu z nevarnim orožjem. Poslovnikom državnega zbora.
- Jaz nočem plačevati te vlade / Janez je izumil državo po naročnini
- Državljani smo podelili nezaupnico vladi Janeza Janše na zakonodajnem referendumu
- Če kdo najde oliko ali bonton, naj javi
- Naj bo narod pijan, če nam vladajo pijani od oblasti
Ampak poglejmo, kaj se je v resnici zgodilo. Na seji bi morali razpravljati o pravicah tujih delavcev, vendar je Andrej Kosi iz SdSa predlagal prekinitev seje, Žan Mahnič je predlog dal na glasovanje. Večina je prekinitev izglasovala. Pri tem pa obstaja precej pomembna podrobnost. Tretji odstavek 48. člena poslovnika določa, da se lahko nujna seja, sklicana na zahtevo upravičenega predlagatelja, prekine oziroma razprava preloži samo z njegovim soglasjem.
Prav na to je opozarjala Sukičeva. Če soglasja predlagateljev ni bilo, je vprašanje, kako je bilo mogoče takšno prekinitev sploh izglasovati. Toda namesto razprave o spoštovanju poslovnika smo dobili zgodbo o nasilni poslanki, ki naj bi napadla Mahniča.
Pa ga ni. Poslovnik je poletel čez mizo v njegovo smer, ampak ga ni zadel. Še daleč od tega. Iz posnetka sploh ni mogoče sklepati, da ga je Sukičeva nameravala zadeti, sama pa je dejanje pojasnila kot protestno gesto. Če že ne upoštevate poslovnika, vam ga je očitno treba dostaviti še enkrat.
Seveda metanje knjig po parlamentu ni ravno zgled parlamentarnega bontona, toda med protestno gesto in fizičnim napadom je precejšnja razlika. Razlika, ki so jo nekateri mediji v lovu na klikabilne naslove očitno pozabili omeniti.
Mene precej bolj zanima nekaj drugega. Kaj je za demokracijo bolj nevarno? Poslanka, ki v protest vrže poslovnik čez mizo, ali parlamentarna večina, ki lahko onemogoči razpravo, čeprav poslovnik za prekinitev nujne seje zahteva soglasje predlagatelja?
Če smo prišli tako daleč, da je treba predsedujočega na spoštovanje pravil opozarjati s poslovnikom, ki poleti čez mizo, potem imamo precej večji problem od ene odvržene knjige. Problem je poslovnik, ki ga očitno niso upoštevali tisti, ki bi ga morali.