Z dronom so snemali dogajanje v stanovanju Luke Meseca. Prav ste prebrali. Nekdo se je odločil, da bo z dronom snemal skozi okno njegovego stanovanja. Po aferi Fotopub, ko so mu poskušali pripisati uživanje kokaina, Mesec pa je z negativnim testom zavrnil nove očitke, so šli očitno še korak dlje. Tokrat naravnost v njegovo zasebnost.
- Luka Mesec je opravil test na droge. Ne drogira se! In kaj zdaj?
- Je kdo na lastne oči videl kako Luka Mesec snifa kokain?
- Primer Smodej in paradoks slovenskega krivosodja za desnico
Kam smo prišli? Kdaj je postalo sprejemljivo, da zaradi politične diskreditacije nekoga nadzoruješ celo v njegovem stanovanju? Luka Mesec je politik in javna oseba, vendar to nikomur ne daje pravice, da ga kdorkoli snema v njegovm stanovanju. Njegove politične odločitve so lahko predmet kritike, njegova spalnica pač ne.
Slovenska ustava v 35. členu zagotavlja pravico do zasebnosti, 36. člen pa varuje nedotakljivost stanovanja. Tudi 138. člen Kazenskega zakonika določa, da je neupravičeno slikovno snemanje, ki občutno poseže v zasebnost posameznika, lahko kaznivo dejanje. Zagrožena je denarna kazen ali zapor do enega leta. Seveda bo morala policija ugotoviti, kaj se je dejansko dogajalo, kdo je upravljal dron in ali je prišlo do kaznivega dejanja. Tudi distribucija takšnih posnetkov je kazniva.
Ampak bolj kot zakon me skrbi nekaj drugega. Kako daleč so se ljudje pripravljeni spustiti v želji po politični diskreditaciji? Najprej obtožbe o drogah, potem namigovanja, sedaj dron pred oknom stanovanja. Kaj sledi? Skrite kamere? Prisluškovanje? Vlom v stanovanje? Kje je meja?
Pri tem je povsem nepomembno, ali vam je Luka Mesec všeč ali ne. Danes je tarča on, jutri bo nekdo drug. Če bomo takšne metode opravičevali zato, ker gre za politika, ki ga ne maramo, potem smo kot družba izgubili kompas.
Če za politično diskreditacijo potrebuješ dron pred spalnico svojega nasprotnika, potem nimaš več argumentov. Imaš samo še željo po njegovem uničenju.
Upam, da bo policija ugotovila, kdo je stal za tem. Predvsem, da bomo končno razumeli, da tudi politiki za svojimi štirimi stenami ostajajo ljudje s pravico do zasebnosti.