Vremenska napoved za včerajšnji dan je bila vse prej kot obetavna. In če bi smučarji poslušali vremenoslovce, potem bi dan preživeli doma, namesto, da bi uživali na Rogli. Popoldanska oblačnost pa je že stalnica.
Ker nisva imela s seboj smuči, ampak sva skočila samo na izlet na Roglo, se mi je zdelo smiselno, da zagaziva po snegu do Lovrenških jezer. Zelo veliko tekačev na smučeh nama je delalo družbo na poti skozi gozd in seveda sem ob tem ugotovil, da je to še edini šport na smučeh, ki je zaenkrat še zastonj.
Hoja po mehkem snegu je precej naporna, sploh če se vleče več kot uro in pol. In tako na trenutke pomisliš, da si se izgubil. Ampak pot je dobro označena, le slediti ji moraš. In tako prideš do Lovrenških jezer. Ampak hudiča, kje so pa jezera? Ni jih!
Sledila je še ura hoje nazaj in pogled na utrujene smučarje, ki so ravno odhajali s smučišča. Midva pa še do Smogovca na gobovo juho, brez katere Rogla ne bi bila Rogla!
Galerija fotk
