Na Facebooku je stranka SdS objavila fotografijo iz Izole, ki je požela precej smeha in zgražanja. Na prvi pogled je vse v najlepšem redu. Množica nasmejanih podpornikov, zastave, strankarske oznake in Gregor Perić kot njihov kandidat. Toda ko fotografijo pogledaš malce bolj natančno, se pojavi vprašanje, ali so si pri ustvarjanju množice pomagali z umetno inteligenco.
- Slovenija po vzoru Srbije potrebuje ocisti.net za razkritje hujskaških trolov
- Fact check / preden delite zgodbo o francoski levičarski aktivistki, jo vsaj preverite
- Je bila predstavitev Tesle Roadsterja ustvarjena z AI? Kaj na vse skupaj pravi fizika?
Na fotografiji je namreč zanimivo veliko podobnih obrazov. Podobne pričeske, podobni nasmehi, podobni izrazi in skoraj neverjetno usklajena množica. Kot bi nekdo umetni inteligenci naročil, naj ustvari čim več zadovoljnih podpornikov SdS. Ker je fotografija videti skoraj preveč popolna, je očitno postala odlična tarča za ugibanja, koliko ljudi je bilo dejansko tam.
Spomnite se ovce Dolly? Prvega sesalca, kloniranega iz odrasle telesne celice? No, ob tej fotografiji se človek vpraša, ali smo dobili njeno politično različico. Le da tokrat ne klonirajo ovac, ampak podpornike. Namesto laboratorija zadostuje računalnik.
Včasih so politične stranke za množico ljudi potrebovale avtobuse, sendviče in precej organizacije. Danes pa je dovolj že dobra fotografija, nekaj domišljije in prompt in dobiš “shiny happy” podpornike ene in edine SdS. Digitalizacija politične podpore, bi lahko rekli.
Prav v tem je ironija. Politične stranke želijo s fotografijami dokazovati, koliko ljudi stoji za njimi. Če pa je fotografija povsem jasen produkt umetne inteligence, je komunikacijski učinek nekoliko drugačen od načrtovanega. Predvsem pa se celoten internet smeji temu. No, vsaj pozornost so dobili, če nimajo podpornikov.
SdSovcem bo potrebno na volilni dan še vedno treba najti resnične ljudi. Ker algoritmi za zdaj še nimajo volilne pravice.