Ko rano rani rano dan zajebe, je vsem dobro znan pregovor. Ko sem v soboto že pred 5. uro zjutraj razmišljal, kako bi izkoristila dan, sem si ob pogledu skozi okno, tokrat niso bile srne, zadal vzpon na Čemšeniško planino. Od najine hiške do vrha je približno uro in pol hitre hoje.
Ob 7. uri sva se podala na “vzpon” in seveda je šel z menoj fotoaparat. Ampak tokrat je bil Canon S5. Hoja po hladnem gozdu je bila prijetna, vendar je sonce že kazalo svojo moč.
In tako, po približno 3/4 vzpona, so bile baterije prazne. In konec veselja s fotkanjem. In seveda manjkajo fotke panorame iz vrha, palček in tistih par planincev, ki so bili prav tako zgodnji kot midva. In na ta del se je nanašal začetni pregovor.
Klik na fotografijo za celotno galerijo Čemšeniška planina v soboto zjutraj
Hja, Čemšeniška je lušna zjutraj. Super fotke.