Dr. Maja Bogataj Jančič je avtorica knjige – Avtorsko pravo v digitalni dobi in gonilna sila Inštituta za intelektualno lastnino. In zelo na mestu je, da napišem, da sem vesel, da imamo v Sloveniji osebo, ki ve kaj govori na tem področju. Kot Nataša Pirc Musar na svojem področju! Na konferenci Diggit je imela zelo zanimivo predavanje z naslovom – Kaj je v digitalnem svetu dovoljeni in kaj res počnemo!
Predavanje je začela s primerom njene fotografije, ki je bila objavljena na naslovni strani spletnega mesta konference in razložila o avtorskih pravicah fotografa in medija, ki je lastnik te fotografije. In potem je bilo njeno predavanje samo še boljše in preko 14. mitov o avtorskih pravicah, je razložila kaj vse ljudje delamo narobe – oz. kaj vse mislimo, da lahko delamo, vendar kršimo avtorske pravice. Na srečo sem njene “slajde” fotkal in sproti tvital, tako da jih sedaj, ko sem dobil njeno privolitev, lahko objavim. Preverite, kaj vse delate in kako kršite avtorske pravice!
1. mit – če je vsebina na internetu, je prosta za uporabo, je v javni uporabi
2. mit – če ni navedbe avtorja, ali obvestila o avtorskih pravicah, ne potrebujem dovoljenja
3. mit – če ne uporabljam za komercialne namene, ne potrebujem dovoljenja
4. mit – če umaknem takoj, ko me opozorijo, ne bom kaznovan
5. mit – za spremembo dela, ne potrebujem dovoljenja. če spremenim lahko potem uporabim, lahko objavim
6. mit – če uporabljam samo del vsebine, ne rabim dovoljenja
7. mit – kar delam je “poštena raba”
8. mit – če avtorskega dela ne uporabljaš, ga izgubiš
9. mit – avtorsko delo je potrebno zavarovati
10. mit – ne bodo me našli, oz. toženci imajo na sodišču dobre obrambe
11. mit – saj je ok – ni prepovedano, vsi to počnejo
12. mit – dali so mi kopijo, torej lahko objavim na spletu – imam primerek dela, zato imam avtorske pravice
13. mit – prosta licenca nima povezave z avtorsko pravico
14. mit – tehnologija omogoča vse, avtorsko pravo pa vse prepoveduje
Takole, na hitro o teh mitih. Seveda vsak slajd ima svojo razlago, vendar bom vsem, ki boste prebrali tale zapis, omogočil, da si sami obrazložite “slajde” in naredite zaključke! Saj veste, avtorske pravice obstajajo in niso za to, da se kršijo, kajne?!
Pa še en moj zapis na to temo – Avtorske pravice na internetu – ni vse kar je na internetu last vseh!
Spoštovani g. Kordiš!
Kaj pa glede besedil? Primer: na tem naslovu je objavljen prevod tega članka http://www.tennisnow.com/News/10-Things-You-May-Not-Know-About-Sara-Errani.aspx. Seveda “marjan” ni nikjer napisal, da je besedilo prevod.
Potem sem to omenil pod komentarje, kjer sem bil deležen številnih kritik. Za dokaz sem limal povezave o kraji avtorske vsebine, še posebej me je zbodlo, da ima TenisPortal v pogojih uporabe (http://www.tenisportal.si/pogoji-uporabe) zapisano: “Vsa vsebina, ki je na voljo za ogled in/ali prenos s spletnih strani, ki so del portala http://www.tenisportal.si, je v lasti in avtorsko zaščiteno delo portala.”
Zahteval sem umik besedila, ker se mi zdi:
a) to nezakonito,
b) nepravično do avtorja, ki je za besedilo zagotovo porabil veliko časa,
c) krivično do oglaševalcev, ki to vsebino financirajo.
Nek “lui”, ki se je predstavil kot urednik, je vse komentarje, jasno, izbrisal, saj sem več kot očitno dokazal, da to ni plod njihovega dela in sem tako predstavljal potencialno grožnjo, saj bi njihovi uporabniki izvedeli, da so slepo zavajani, ker mislijo, da so avtorji besedil marjan, lui in ostali.
Sedaj je naredil vsaj to, da je napisal, da je vir članka tennisnow.com.
Kljub temu se mi zdi še vedno sporno, da je besedilo objavljeno na njihovi spletni strani. Res je, da so se potrudili in ga prevedli, ampak zato nimajo nobene osnove, saj jim originalni avtor tega ni izrecno dovolil. Sporno pa se mi zdi zato, ker to pač ni način. Naj bo vir ali ne, TenisPortal je komercialna spletna stran in glede na cenike oglaševanja, ki jih imajo objavljene ter število oglaševalcev od tega zelo lepo služijo.
Ker so komentarji izbrisani, vam sicer luijeve (urednikove) izjave žal ne morem pokazati, sem pa pravočasno naredil screenshote, saj sem slutil, kako se bo zgodba končala.
Torej, napisal mi je, navajam:
“Ker so vse novice in člani na naši strani prevedeni bi bilo lepo, da se spodaj sicer napiše vir, ni pa to nujno, dokler tega izrecno ne zahteva avtor članka sam. Zato se v vseh štirih letih delovanja nikoli nismo poslužili novice “copy-paste”, ampak smo jo pač prevedli iz tujih strani, kar niti ni tako sporno (če se seveda ne podpišeš kot avtor).” //to je dobeseden zapis, še celo napak nisem popravljal//
Tak odnos se mi ne zdi ustrezen. Prvo, kar me zbode je, da se zadovoljuje s tem, da članek “ukrade” in se podpiše kot “Pripravil je”, s čimer se opere tega, da bi rekel, da je avtor. Kar pač ni res. Drugo kar me moti je, da tako dela tako rekoč 4 leta. 4 leta “krade” in zato lepo služi!
Zanima me vaše mnenje. Meni osebno se to zdi MOČNO sporno in besedilo, navkljub prevodu, smatram kot krajo vsebine. Prav tako se mi zdi, da golo navajanje vira (pa še to le naslov do matične spletne strani, da ja ne izgleda, da je prevod, da ja dajejo lažen občutek, da je nekdo izmed njih zbiral te podatke) ni dovolj in da ni fer, da to trži in uporabnike zavaja, da so oni avtorji tega.
Rad bi ta komentar zapisal na njegovi strani, pa se mi ne zdi smiselno, ker bo tako ali tako pristal v smeteh. Zato vprašam vas, ki se na to bolje spoznate, kdo ima sedaj prav? Jaz, on?
Hvala za odgovore, povezavo do najine debate bom poslal luiju, četudi jo bo kaj kmalu izbrisal.
Lp, “breskvar”.
Bom pa svoje stališče posredoval še gospe Jančič.