Letošnje poletje nas pogosto preseneti z dežjem. In tega se zavedajo tudi kmetje, ki imajo “gnojne jame” polne živalskega gnoja in jim vsaka napoved dežja pride še kako prav, da s traktorji in cisternami spravijo gnojnico na travnike, njive in jih “pošpricajo” z gnojnico. Da bo vse skupaj bolj raslo vse. Da bo boljša trava. Da bodo krave jedle to travo in bomo mi pili to mleko. Da bo gnojnica pronicala skozi tla v podtalnico in potem se bomo spraševali, zakaj imamo onesnaženo pitno vodo?

Jeap, to je naša folklora. In vsakič, ko meteorologi poleti, ko je zunaj 35+ stopinj, napovejo poslabšanje vremena z nevihtami in posledično dežje, se kmetje spravijo s svojimi cisternami in traktorji na travnike in polja in “špricajo z gnojnico” in spremenijo Slovenijo v eno samo “sranje”. Dobesedno – no, če ne ravno sranje, ampak v nekaj kar smrdi po sranju!

Ko si v avtu čez dan in se voziš naokoli, se to niti ne opazi toliko, saj je. zaradi temperature, mogoča vožnja edino z zaprtimi stekli in prižgano klimo, ki pa ne spusti tega smradi iz okolja v same vozilo. Povsem drugače je za ljudi, ki živijo v bližini teh “kontaminiranih” območij in morajo poleg vročine prenašati še povsem “naraven” smrad. Dejansko sočustvujem z njimi. Ker sam živim na vasi, imam veliko srečo, da imam okoli sebe gozd in ne travnikov in polj in sem tako “prikrajšan” za te poletne užitke, ko sediš zvečer zunaj in vonjaš “omamne” vonje.

Vožnja zvečer, od Brnika mimo Mengša proti Domžalam je bila milo rečeno grozna. Sploh ker sem se odločil, da se bom peljal brez strehe in nisem pomislil na ta užitek v “vonju”. Ja, naredil sem napako, se zavedam. Gnojnica se je očitno “tenstala” čez dan in zvečer z vsem svojim smradom udarila. Ne predstavljam si, da bi moral živeti kje v bližini teh “nahajališč gnoja” in to vonjati celo poletje, oz. imeti poleti ponoči zaprta okna zaradi zunanjega smradu.

In še ena stvar, ki se mi zdi precej fascinantna ob vsem tem. Namreč Slovenijo oglašujemo kot “da ril šit” destinacijo in zadnje leto je res polno oglasov za naših par kilometrov morja (v bistvu za en maraton), vendar tujci, ki pridejo v Slovenijo čez Karavanke in slučajno odprejo šipe na avtomobilih, verjetno dobijo občutek da so prišli v deželo kjer se ne cedita med in mleko, ampak drek in gnoj! Ah ja, turizem smo ljudje. In koga briga, če malce smrdi, kajne!

Mogoče bi bilo potrebno samo malce spremeniti UREDBO o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla in bi v Sloveniji ljudje spet lahko spali pri odprtih oknih in ne bi bilo več omamnega vonja. Namreč do sedaj se ti še ni zgodilo po vožnji po Italiji, Franciji, Avstriji.. Torej se da to tudi urediti? V uredbi je med drugim tudi zapisano:

2. člen
9. Živinsko gnojilo je hlevski gnoj, gnojevka in gnojnica.
Hlevski gnoj so iztrebki domačih živali, kot sta blato in seč, pomešani s steljo. Gnojevka so iztrebki domačih živali, kot sta blato in seč, brez stelje z večjim ali manjšim dodatkom vode. Gnojnica je mešanica seča domačih živali z vodo in snovmi, ki nastanejo iz seča zaradi naravne presnove.

8. člen
Vnos rastlinskih hranil v tla je prepovedan pri gnojenju z gnojevko ali gnojnico:

  • na tleh, nasičenih z vodo, prekritih s snežno odejo, na velikih strminah, kjer gnojevka odteka po površini, na zamrznjenih tleh ter na vodnih zemljiščih;
  • na kmetijskih zemljiščih brez zelene odeje od 15. novembra do 15. februarja;
  • na stavbnih zemljiščih.

Na nerodovitnih zemljiščih je vnos rastlinskih hranil prepovedan.

25 Responses to Gnojnico na travnike in zasmradimo vso deželo!

  1. Igor says:

    Se popolnoma strinjam. Tudi sam zivim na vasi in hvala bogu nekoliko stran od travnikov. So pa ti nedalec stran in vcasih se cudim, kako lahko sosedje to prenasajo. Ljudje so si postavili nove hise in sedaj vohajo drek. Obkrozeni z drekom. Vecini kmetom nebi skodila kaksna lekcija ali dve, da le niso sami na svetu.

  2. od kod prihaja hrana says:

    Prav imaš, naj smrdi na Kitajskem! Ker mi tu v Evropi/Sloveniji se moramo voziti okoli brez strehe na avtomobilu, ker smo ga takšnega pošteno plačali in imamo shranjen račun!

  3. mimmy says:

    Oh, ko bi bila le gnojnica, a kaj, ko na travnike zlivajo tudi vsebino izpraznjenih greznic, kjer se poleg človeških iztrebkov koncentrirajo še vsebine flaš čistilnih sredstev, pomivalnih in pralnih zadev, čistil za odmaševanje odtokov, odstranjevanje madežev in vodnega kamna. Jupiiii….

    • od kod prihaja hrana says:

      To je druga stvar in to je treba strogo kaznovati. Ne moreš pa pričakovat, da bodo kmetje ustavili svojo dejavnost samo zato, ker ima nekdo bratranca na občini in mu je zrihtal zazidljivost parcele na bivšem kmetijskem zemljišču, ali ker bi se nekdo rad vozil po cesti z vetrom v laseh.

      • Boštjan says:

        +1. Bi bilo pa zanimivo vedeti, koliko kmetov dejansko prazni greznico na travnike…

  4. VanjaSl says:

    Kako me takle komentar “pogreje”. Seveda gnojnica smrdi, tudi onesnažuje, vendar ima eno dobro lastnost in to je, da pospešuje rast. Vzdržala sem bom raznih primerjav s smradom avtomobilov in onesnaževanjem, saj se vsi vozimo z njimi: lahko bi pametovala še pa še, ampak moram povedati, vsak drek smrdi, zato se ga tudi ne sme vedno in povsod trositi. Takrat ko je dovoljeno pa prosim malce zaprite svoje občutljive noske!

  5. Luka says:

    Pomoje je boljše, da se uporablja gnojnico, kot pa da bi se za hitrejšo rast uporabljalo razne pesticide in druge kemikalije, ki bi še bolj onesnaževali okolje in bili nevarni za naše zdravje.

  6. sverde1 says:

    Mislim da je definitivno bolje, da kmetje vozijo na travnike gnojnico, pa tudi če smrdi, kot pa tone umetnega gnojila, ki sicer ne smrdi. Drugače pa stvar je tudi takšna, da ko si nekaj časa na kmetiji in delaš v hlevu, ti te stvari sploh ne smrdijo več, ker se navadiš.

    Tako da privošči si ene počitnice na kakšni turistični kmetiji in boš tako še malce pomagal gospodarju, pa še nos boš navadil na hlevske dišave :)

  7. Janč says:

    OK, mogoče bom popolnoma udaril mimo, ker se na zadevo spoznam 0.

    Ampak meni se zdi:
    – da gnoj na travnikih ni nikoli niti približno tako smrdel, kot moderno izdatno tuširanje travnikov z živalsko scavnico, pomešano z živalskim blatom
    – da kmetje tega ne počnejo toliko zaradi rasti trave, kot zato, da se prej omenjene mešanice znebijo, le kam bi sicer s temi odpadki, ki jih pri večjem številu gojenih živali ni ravno malo?

    Se motim?

    • od kod prihaja hrana says:

      Američani bi rekli “It’s a win-win situation”. Kaj je s tem, da se na naraven način znebijo odpadkov, narobe? Pa saj gnojijo takrat, ko se pripravlja dež, da se ja čim manj voha. Kaj naj bi sicer s temi živalskimi odpadki? Pa saj medved v naravi tudi serje v gozdu.

  8. siggi says:

    Nekje sem gledal ali bral, da v tujini (ne povsod, ampak na prostoru, kjer so te zadeve porihtane) take gnojnice ne smejo pršiti oz. špricati (po zraku) ampak jo vbrizgavati direktno v zemljo oz. tla. Baje da praktično eliminira vonjave, je pa efekt isti če ne še boljši.

  9. Kaja Rot says:

    Bolje, da neseš testirat vodo, ki jo piješ. Glede na napisano bi rekla, da ima prekomerno količino amonijaka.

  10. Mark says:

    V tem zapisu ga pa sam malo serješ. Gnoj je in ga je treba nekam dati. Njiva, ali pa bioplinarna. Človeškega pa, če je sreča in čistilna naprava v bližini, pa v brikete pa iz njega naredit štrom, toplo vodo ali pa nadomestit nafto. Tako delajo npr. Nemci.

    Pa Slovenci? Kmet, ki mi je prodal parcelo spet smradi. Za prijavit. Bioplinarna? Zgradite si jo v Ljubljani. Čistilna naprava? Za okras, ko bodo padavine bomo malo ven spustili, bodo nižji stroški. Ostanek dreka v čistilni? Eh, kipaj v hosto.

    Še glede primerjave z tujino: na avstrijskem štajerskem sem zelo pogosto, pa smo naši kmetje pravi vajenci v primerjavi z njimi. Vsega razen smradu perjadi se človek še navadi :)

  11. Spovednik says:

    s temlem zapisom si me pa prav pogrel. ker sori, ampka tule pa res ne ves, o cem govoris.

    hlevski gnoj, gnojevka in gnojnica so ena najboljsih gnojil, kar jih imamo. minimalno obremenjujejo okolje, pridobijo se na enostaven nacin in predvsem izboljsujejo organsko strukturo tal.
    downside: smrdijo. in to gre mestnim ljudem iz leta v leto, kar smo v samostojni sloveniji, vse bolj v nos. se posebej tistim, ki so se odlocili iz mestnega hrupa in in izpuhov tovarniskih dimnikov pribezati v idilicne alpske pasnike, kjer odmeva kekceva pesem, kravice se pasejo in brhka dekla z golido mleka bosonoga plese po kolovozu.
    Juhej za izkrivljene predstave, kaksno je zivljenje na podezelju. pa dobro, vecina folka, ki pride zivet sem, se nekako posteka, da tukaj tako je, podobno kot vecina, ki je za drobiz kupila zemljo ob letaliscu, jemlje v zakup hrusc reaktivnih motorjev.
    Potem pa rpidejo REKREATIVCI. Modeli, ki na svuj bmw mecka audi za vikend pocijo bicikle, se odpeljejo nekam na ruralno in grejo nardit tri kroge, nakar jih mine, ker je zmanjkalo asfalta. vmes pa vohajo gnojnico.
    in seveda par modelov, ki kljub temu, da so se priselili na podezelje, mislijo, da so se vedno v scoji suburbia soseski. brzkone zato, ker jih nepremicninarji kot take tudi prodajajo.
    to so pa tisti, ki klicejo inspektorja, ker jim smrdi. pa majo kmetje resitev. aromaticno brozgo lahko gres polivat ponoci, in zaradi nizje temperature smrdi dosti manj. ampak taisti model bo potem klical policaje, ces da kali njegov nocni mir.
    ne vedoc, da kmet lahko kali nocni mir kolikor hoce.
    nakar doticni clovecek pride na Jermanovo oko in zliva lastno gnojnico po prekletih kmetih, ki so bili tam ze 100 let pred njim.

    Aja, z mineralnimi gnojili pa tudi kao ne smemo gnojiti, ker je to strup in ze itak same strupe pa hormone v hrano mesamo da potem dedom zizeki rastejo.

    Kdo je zdaj tu nor?

    • had says:

      torej je super, da se to pocne? ne glede na to, da se unicuje trava, ce se v napacnem casu poliva gnojnico, ne glede na to, da je zelo velik del podtalnic v sloveniji unicen ravno zaradi tega, ker ljudje polivajo polja z gnojnico – in ne, krave, ki so v hlevu niso hranjene zgolj z naravno hrano!

      in nima nobene veze to, kdo gre kam ziveti – skoda, da poskusat vso stvar na taksen nacin banalizirati. in skoda, da poskusas podtakniti nekatere stvari, ki v tem primeru res nimajo smisla.

      • Spovednik says:

        nicesar ti ne skusam podtakniti. zgolj iz lastnih izkusenj navajam primere, kaj se je dogajalo, ko je nekdo prisel zivet na podezellje s povsem napacno sliko, kako naj bi bilo videti in jo potem vsiljeval staroselcem.
        Drugace je pa tudi raba gnojnice in hlevskega gnoja precej striktno regulirana in vecinoma tudi enforcana. z ostrejso zakonodajo ne bomo odpravili krsitev, kvecjemu jih bomo povecali. pravilo je ravno, da se skropi tik pred padavinami ali v nocnem casu – ravno zaradi minimizacije smrada, pa tudi zato, ker je ves ta dehteci amonijak za rastline preprosto izgubljen.
        Lahko mi pa verjames, da gnojnica v podtalnico ne pride s travnikov, ampak iz divjih izlivov v odtocne jarke in ponore. kar je drugace hudo kaznivo. in kar je se huje, brezvestnezi tega ne pocnejo s hlevsko gnokjnico, marvec s svinjarijo iz greznic, s katero nocejo svinjati travnikov. kam pa pridemo, ce bo travnik poln uporabljenih kondomov?

        Skratka, case in point je, da ruralno okolje bo vedno prezeto z aromaticnimi gnojnimi parfumi. in da to smrdi tudi nam lokalcem. Ravno zato ogromna vecina aktivno zmanjsuje smrad na minimum, odpraviti se ga pak ne da. Hkrati pa imajo urbanci izjemno nizek prag tolerance do doticnega, ne reci, da ni res. ti dam konkreten primer: della sem v nekem podjetju, kjer me je direktor nazijal, ce se ne znam umivat, da totalno bazdim po zivalih. ostali v pisarni so ga pa debelo gledali, kaj mu je. nemara sem tudi zato malo bolj obcutljiv na gosposke nosove. kako je meni zaudarjala njegova kolonjska, mu raje nisem povedal.

  12. KEKC says:

    Lepo pozdravljeni, sem iz vasi imamo kmetijo in res smo dobili že obtožbe zaradi smradu, ampak ali je bolje da jeste hrano pridelano z naravnim gnojilom ali pa s pesticidi in raznimi škropivi ki so resno zelo strupeni. Gnojnica manj osnažuje podtalnico kot pesticidi, … nekdo v zgornjih postih je objavil da gnojnico vnesejo direktno v tla ampak to ne smrdi nič manj kot če jo polivajo po travnikih samo za informacijo :)

    • Stanislav Hribar says:

      Kolikor poznam zadevo,je treba gnojnico polivati takrat ko je ZRELA,ker so takrat vsi kemični procesi v glavnem ,v gnojnici ,zaključeni in zaradi tega je na njivah in travnikih minimalen smrad.Zakonodaja v RS zaenkrat ne ureja teh zadev tako kot na primer v največji kmetijski državi EU,to je ,v Franciji in enako tudi v Holandiji in še kje drugje.Kmet pa, po logiki najmanjšega možnega finančnega vložka v gnojnico,to NEZRELO gnojnico pred polivanjem ne obdela z dodatki,ki jih je treba seveda kupiti.Seveda je sprenevedanje izjava,da kmet poliva gnojnico zato ,da bomo Slovenci jedli doma pridelano hrano,ki bo EKOLOŠO pridelana.Kmet prideluje hrano zato,da jo proda na trgu in s tem zasluži denar,ne pa zato ,da bomo ostali državljani lahko jedli domačo (v glavnem PREDRAGO) hrano.Verjetno bi vsak kmet povzdignil glas in bi bil takoj proti,če bi nekdo blizu njegove kmetije ,zgradil sežigalnico odpadkov ali kakšen obrat za predelavo odpadne plastike.Na vseh inštanacah bi zahteval svojo pravico do nezasmrajenega in čistega zraka!Pa še to:včasih so kmetje polivali gnojnico tik pred dežje ali pa celo med njim,za p’rmej !

  13. Kristijan says:

    Pozdravljeni.

    Pa da še jas opišem svoje doživljaje s to gnojevko in smradu. Doma sem na podeželju, imamo kmetijo in sem navajen še tako močnega vonja iztrebkov ali gnojnice. A sit sem pa tega, da nam od drugih kmetov in kmetij (farm) smrdi vsaj 5 dni od sedmih v tednu. Si lahko predstavljate? Kako in kdaj prezračiti stanovanje? kako in kdaj k sebi povabiti prijatelje in druge? Že kar nekaj časa naš kraj za domačine velja kot kraj z imenom Smrdetinci (ker je vas Drbetinci). Res me zanima, ali je kje kak predpis ali zakon, ki ta smrad omejuje…vesel bom vaših informacij.

    Lp :D

  14. Ales says:

    Stanislava je napisal: “Kolikor poznam zadevo,je treba gnojnico polivati takrat ko je ZRELA,ker so takrat vsi kemični procesi v glavnem ,v gnojnici ,zaključeni in zaradi tega je na njivah in travnikih minimalen smrad.”

    Se strinjam, vendar je ta “minimalen smrad” občasno za nekatere enostavno neznosen. Po drugi strani pa vsakdo rad poseže po kvalitetno pridelani zelenjavi.

    Lp

    • Stanislav Hribar says:

      Gospod Aleš ! Nisem Stanislava ampak Stanislav ! Iz vašega teksta sem dobil občutek ,da ste moj prispevek prebrali zelo površno ! Naprimer.:MINIMALEN SMRAD;NEZRELA GNOJNICA ;POLIVANJE GNOJNICE PRED DEŽJEM ALI CELO MED DEŽJEM ;itd !

  15. Ales says:

    Gospod Stanislav, najprej bi se vam rad opravičil za mojo slovnično napako, moram pa omeniti, da sem si kar dobro prebral vaš komentar. Na to temo bi se seveda dalo na veliko razglabljati, sploh na temo ekološko pridelane zelenjave. :-)

    Pa brez zamere in lep pozdrav.

  16. Stanislav Hribar says:

    Če bi naši kmetovalci vsaj malo dali na to ,da drugim ne zasmrajajo dihanje s polivanjem NEZRELE GNOJNICE in bi se obnašali vsaj z malo EMPATIJE do drugih,bi takih spisov ne bilo !Tako jih pa “malo briga ” kaj si drugi mislijo o tej problematiki ,saj jim je glavni cilj odstranitev smrdeče gnojnice s svojega dvorišča ,seveda ČIM CENEJE !Zakaj pa bi jo kemično obdelovali ,če to ni potrebno in ni niti zakonsko urejeno ! Pa tudi nihče za takšno početje ne odgovarja !Pa še zelo poceni je takšno “EKOLOŠKO” odstranjevanje gnojnice !?Zato sem tudi dodal primerjavo s sežigalnico odpadkov ali drugimi obrati ,ki onesnažujejo zrak ,ki ga dihamo .V glavnem jih močno hrani lastni EGOIZEM !

Leave a Reply

Your email address will not be published.

Time limit is exhausted. Please reload CAPTCHA.

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.