Andraž Logar in Boštjan Lukša sta ustanovitelja in lastnika podjetja 3fs, Matic Bitenc pa CEO podjetja Toshl. V sklopu #dsdriver akcije, me je v Kranj povabil Andraž, saj ga dotično vozilo – Citroen DS5 Hybrid, že dlje časa zanima. Prijetno s koristnim in vabilo na čevapčiče me je seveda premamilo.
Podjetje 3fs ima svoj sedež v Kranju in je svojo poslovno pot začelo pred več kot osmimi leti, ko sta se Andraž in Boštjan odločila, da bosta negovala skupnost (bila sta krepko pred časom) in ustvarila portal http://www.3delavnica.com/, ki je bil krepko pred časom in je združeval 3D umetnike. V sedanjem času je podobnih projektov cel kup – devianart, behance.. In to so bili njuni prvi koraki v svet podjetništva – modeliranje, izdelava animacij, multimedijskih rešitev. Kasneje sta se prilagajala trgu in potrebam in začela z izdelavo spletnih mest, ki so tekla na lastnem CMS-ju in v istem času začela razvijati portale kot so Stripgenerator, Igrajmo.se. V tistem času sta imela pri sebi zaposlenih več Flash razvijalcev, kot so jih imela ostala podjetja skupaj. Kasneje sta s sodelavci začela razvijati kompleksnejše rešitve za mobilne operaterje, oz. tudi za proizvajalce mobilnih telefonov. Sodelujejo z Ericssonom pri postavljanju precej kompleksnega sistema, ki so ga sami razvili, ga vzdržujejo in nudijo celotno podporo.
Trenutno je v celotni 3fs diviziji okoli 25 zaposlenih, vendar sedaj iščejo vsaj 5 novih sodelavcev! Njihove pisarne so zanimive – tole so njihove ex pisarne, ki so doživele svojo slavo tudi na internetu – Pokaži svojo – 3fs pisarne v Kranju.
Ker sta bila v trendu z razmerami na trgu, predvsem pa sta se zavedala, da potrebujeta produkte, sta kmalu predstavila svoj prvi startup Toshl, ki ima trenutno skoraj milijon uporabnikov – nativna aplikacija pa je podprta na platformah iOS, Android, Symbian, Windows Phone. Ker sta se zavedala, da je na trgu precej podobnih aplikacij, pa vendar sta verjela v to, da bosta dosegla svoje, sta tudi vlagala čas in trud v to, da se je aplikacija “prijela” in da uporabnikom olajša spremljanje mesečnih stroškov. Ker sta kmalu ugotovila, da ne zmoreta sama dva skakati okrog, predstavljati aplikacije, “pitchati” pred investitorji in poleg tega voditi še podjetja, sta za CEO pozicijo izbrala Matica Bitenca, ki vodi svojo Toshl ekipo in ki se lahko že sama preživlja! V svetu startupa se na to dejstvo precej pogosto pozabi in se samo čaka na razne razpise, ali pa na investitorje, ki bodo dali denar, da bo podjetje lahko živelo naprej. Pri Toshlu so veliko stvari delali po “lean metodi”, ki jo vsi trije priporočajo vsakemu iz startup sveta.
Pred parimi meseci so znotraj podjetja predstavili svojo novo aplikacijo Toonia, s katero ciljajo predvsem na mlajšo populacijo, predvsem pa so si odprli nov segment, ki je zanimiv. Prav tako so ustvarili ekipo, ki je med seboj krepko povezana in skrbi samo za ta produkt – so v eni pisarni, tako da ne potrebujejo raznih “chatov”, elektronskih sporočil, ampak se vsi zavedajo, da vsi delajo za to, da bo tudi ta zgodba postala uspešna. Tako Andraž, kot Boštjan se zavedata, da je sedaj na trgu n-aplikacij in da je precej težje priti do uporabnika, kot je bilo to še pred letom, ali dvema.
Ko sem prispel v Kranj, pred njihove pisarne (o katerih bom pisal kasneje), sem se presedel na sovoznikov sedež in povabil Andraža, da nas pelje na čevapčiče. Seveda je to storil z velikim veseljem – glede na to, da so to fantje, ki jih tehnologija zanima, je bilo temu primerno tudi navdušenje nad notranjostjo vozila, ki je precej podoben “space shuttlu”.
Medtem ko smo jedli, je tekel pogovor predvsem o mladih in startup kulturi v Sloveniji. Glede na to, da si delimo kar nekaj izkušenj, da je bil Andraž med drugim naš mentor v TSstartupu in da vsi precej dobro poznamo situacijo v Sloveniji, bi bila ta debata precej dobra iztočnica za kakšno okroglo mizo na temo startupov v Sloveniji. Predvsem smo se vsi za mizo zavedali, da v Sloveniji ne moremo imeti deset uspešnih startupov, ki bodo uspeli tudi v tujini, oz. da je v Sloveniji le par startupov, ki so dobili resen kapital in ki uspešno poslujejo še po parih letih. Da je bilo še premalo izobraževanja mladih, ki vstopajo v startup svet in kljub temu, da je precej iniciativ v Sloveniji, ki pomagajo mladim, da bi morali to početi ljudje, ki imajo izkušnje in ki so naredili tudi napačne korake pri svojih odločitvah. Kajti takšne izkušnje največ štejejo.
Na poti nazaj, proti pisarnam, so me fantje povabili, da spoznam celotno ekipo 3fs in da si ogledam njihove prostore. Filozofija, ki jo imata Andraž in Boštjan je precej preprosta – zaposleni se morajo v pisarni počutiti, kot da so doma. Temu primerno so opremljene pisarne, ki so sicer minimalistične, vsaka v svojih barvah, predvsem pa ima vsaka svoje grafike na stenah. In v takšnih pisarnah je prijetno delati.
Tudi njihova kuhinja je podobna njihovim pisarnam – lično opremljena v rahlem gorenjskem stilu in polna sadja, oreščkov, piškotov, čokoladic, kave, čaja… Delovno okolje v katerem se človek počuti prijetno in v katerem je prijetno delati. Fluktuacija zaposlenih je pri njih zelo nizka – saj se zaposleni lahko razvijajo, sugerirajo s svojimi predlogi, predvsem pa so del ekipe, ki skupaj raste in dela zanimive projekte.
Ker so razmere na trgu precej čudne, me je zanimalo, kako na vse skupaj gledata Andraž in Boštjan, ki sta orala ledino v tistih časih, ko so bili “budgeti” visoki. Ponudb za delo imata veliko, vendar delata takšne stvari, pod katere se z veseljem podpišeta, predvsem pa stvari, ki so kreativne in zanimive za cel team. Prav tako pa rada sodelujeta z naročniki, ki jima zaupajo in s katerimi imajo dolgoletne odnose. In takšnih ni malo!
Njuna želja, ki sta mi jo zaupala je, da bi lahko opremila / zgradila virtualno prodajalno avtomobilov, kjer bi obiskovalci doživeli posebno presenečenje ob vstopu v tak virtualni salon. Ampak veliko več mi nista želela povedati o ideji in niti ne dvomim, da je ne bosta kmalu uresničila in bom lahko pisal o tem njunem projektu.
