Lansko leto Hannah Mancini ni uspela na Evroviziji, saj je dosegla v predtekmovanju 8 točk. Pa saj rezultat ni bil tako slab porečete, saj vendar nismo imeli izbora in je strokovna komisija izbrala njo in komad in jo poslala v Malmö. Tudi sicer Slovenci nimamo ravno najboljših izkušenj z Evrovizijo, vendar strošek odprave, priprave in vsega ostalega pa vendarle ni tako zanemarljiv. Lansko leto je odprava stala 165.000 eurov, predlani pa nas je Eva Boto in njen izlet stal 275.000 eurov.

Letošnja Evrovizija bo potekala v Koebenhavnu in naši vrli odločevalci pri Radioteleviziji Sloveniji (RTVS) so se odločili, da kljub situaciji in vsemu ostalemu pošljemo predstavnika na izbor. Baje je Evrovizija visoko cenjena pri oglaševalcih in pri gledalcih, saj uživajo v spektaklu, ki ga pripravijo države organizatorke. Sam ne sodim v njihovo ciljno skupino in bi mi bilo celo boljše, da ne bi bilo nikogar od naših na izboru, saj vseeno to niso časi, ko bi tako, za zabavo metali denar skozi okno. Ampak odločevalci očitno vedo, kaj si narod želi.

Prejšnji zapisi:

Vendar poglejmo na ta dogodek z druge plati. Če bodo predizbori, se bo narod lahko zabaval ob “prepevanju” domačih zvezd, ki fušajo kot da bi prvič stopile na oder. Če ne bo izbora, bomo lahko “pizdili” nad izborom komisije. In v končni fazi, ker naša popevka, ki jo bo “napisal” en strokovnjak ne bo zmagala, bomo lahko drugo leto kritizirali izbor in našega tekmovalca. Tako, kot vedno. Torej nacionalka dejansko skrbi za našo zabavo!?

Že lansko leto sem spisal par predlogov, ki so se mi zdeli povsem primerno na čas in situacijo. Mogoče bi nam potem celo kdaj uspelo, da pridemo naprej od predtekmovanja in dobimo svojih 5 minut slave v svetu “blišča” in “zabave”:

  • za tri leta se “odklopimo” od popevke za Evrovizijo
  • privarčujemo precej denarja, ki ga vložimo v to, da v tem času vzgajamo kadre, ki bodo dejansko lahko dosegli kakšen uspeh
  • ker bomo čez tri leta, po dolgem času zopet na tekmovanju, nam bodo žirije bolj naklonjene
  • končno premagamo “slovenceljnost” v nas samih in naredimo šov – ne ravno tako, kot so to naredile Sestre, ampak vseeno spektakularno
  • pozabimo na plesno skupino Maestro in njihove nastope, ker jih je povsod preveč (in mame, ki sodelujejo v komisijah niso nekaj najbolj pozitivnega!)
  • izberemo dejansko domačega predstavnika, ki zna peti in mu naredijo strokovnjaki (ne Raay in podobni) komad, ki bi imel potencialno možnost za uspeh
  • če nam tudi čez tri leta ne uspe, se preprosto sprijaznimo s tem, da smo boljši v športu in ta denar investiramo v športnike

Zelo preprosto, kajne? Predvsem pa bo precej manj kritiziranja in pametovanja, ko pa že vnaprej vemo, da našim predstavnikom ne bo uspelo, čeprav si po drugi strani želimo ravno tega?!

misija_evrovizija