Ko si prepričan, da si na Facebooku že videl vse, se zgodi “Rožica si”. Facebook stran cvetličarne iz Šmartnega pri Litiji se je odločila, da bo izkoristila deklico Nežo (ki zadnje tedne polni naslovnice časopisov)  za lastno promocijo in nabiranje všečkov. Ideja je preprosta – vsak “lajk” pomeni 0,1 eura in za 1000 novih lajkov bodo podarili 100 eurov deklici Neži. Nekomu bodo podarili tudi lep praznični aranžma.

Ljudje so sposobni marsičesa. Tudi tega, da izkoristijo bolečino nekoga in se okoriščajo na njegov račun. Ali je tako v primeru Rožica si, sploh ni pomembno – nekdo, ki želi pomagati ne bo tega naredil na način, da bo zbiral “lajke” in to pogojeval z donacijo nekomu.

Zakaj me je “Rožica si” primer tako razburil?

Z VŠEČKI POMAGAJMO MALI NEŽI naredimo skupaj dobro delo:

  • NOV VŠEČEK STRANI “ROŽICA SI” POMENI 0,1€ mali Neži
  • ZBERIMO 1000 VŠEČKOV in podarimo 100€
  • MED VSEMI, KI BOSTE DELILI, PA NAGRADIMO NEKOGA Z LEPIM PRAZNIČNIM ARANŽMAJEM.

Kljub temu da smo malo podjetje, lahko z vašo pomočjo naredimo veliko delo… ŠTARTALI SMO PRI 2000 VŠEČKIH. KO DOSEŽEMO 3000, OBJAVIM POTRDILO O NAKAZILU.

To, da je takšno početje nemoralno, ni nič novega. To, da nekdo izkorišča bolečino drugega za lastno promocijo, ni nič novega. To, da na takšen način nabira lajke – to pa je novo. In to je novo dno, ki si ga je nekdo lahko privoščil.

Sedaj, ko pišem to objavo ima objava 7400 lajkov in 5524 delitev. Še en dokaz, kaj vse obstaja na Facebooku in kako preprosto se da manipulirati z ljudmi. Samo zgodbo, ki je žalostna je treba izkoristiti za promocijo in ljudje bodo rade volje lajkali, komentirali in delili.

“Rožica si” bo glede na število lajkov nakazala kar precej denarja – vendar je to še vseeno precej ceneje, kot pa če bi pridobivali lajke po legalni poti. Vendar pozor. Objavili so tudi fotografijo UPN položnice – sam bi pričakoval, da bodo objavili plačan UPN nalog, pa vendar so objavili samo draft. Me zanima, če bodo sedaj, ko je več pritiska na njih, objavili tudi dejansko plačano položnico?

Vprašanja, ki se mi zastavljajo?

  • res verjamemo vsemu, kar nekdo objavi na Facebooku?
  • zakaj se vedno najdejo ljudje, ki izkoriščajo dobroto drugih?
  • zakaj se je potrebno “šlepati” na žalostne zgodbe – je to edino, kar nas še predrami?
  • ali obstaja v Sloveniji institucija, ki bi se ukvarjala s takšnimi primeri?