Nad čem bi pizdili, če ne bi bilo Eme?

Ema 2017, praznik glasbe. Praznik glasbenih izvajalcev, ki “ponosno” stopijo na oder in poskušajo čim bolj navdušiti žirijo, predvsem pa gledalce doma pred TV zasloni. Prireditev, ki ne stane malo in ki jo organizira nacionalna televizija. Prireditev, ki ima eno dobro lastno – vsi pizdijo nad njo in posledično so komentarji na Twitterji in Facebooku bolj zanimivi, kot sama vsebina prireditve. Težko namreč rečem, da gre za glasbo..

Tudi letos, preden se spravim na analizo 1. oddaje Ema 2017, bom objavil moje predloge za Emo in upal, da jih bodo nekoč uslišali:

  • za tri leta se “odklopimo” od popevke za Evrovizijo
  • privarčujemo precej denarja, ki ga vložimo v to, da v tem času vzgajamo kadre, ki bodo dejansko lahko dosegli kakšen uspeh
  • ker bomo čez tri leta, po dolgem času zopet na tekmovanju, nam bodo žirije bolj naklonjene
  • končno premagamo “slovenceljnost” v nas samih in naredimo šov
  • izberemo dejansko domačega predstavnika, ki zna peti in mu naredijo strokovnjaki (ne Raay in podobni) komad, ki bi imel potencialno možnost za uspeh
  • če nam tudi čez tri leta ne uspe, se preprosto sprijaznimo s tem, da smo boljši v športu in ta denar investiramo v športnike

In sedaj k bolj zanimivemu delu. Komentarjem na Twitterju. Glede na to, da letos sam nisem spremljal izbora, so spodnji tviti dokaj povedni in prikažejo pogled določenega dela ljudi na to prireditev.

Aja, v finale so se uvrstili – Sell out (Ni panike), Omar Naber (On My Way), KING FOO (Wild Ride), Nika Zorjan (Fse).

Kaj pravijo na Twitterju o #ema2017?