Bohinjsko jezero in njihova gostinska ponudba

Trume turistov se valijo v Slovenijo, ki pa ima na žalost zelo slabo infrastrukturo, še slabšo pa gostinsko ponudbo – govorim konkretno o ponudbi ob Bohinjskem jezeru, ki med vikendi in ob lepem vremenu postane pravo “mravljišče”. Sam sem dokaj pogosto v Bohinju oz. grem do Bohinjskega jezera, da se izognem gužvi proti morju in soncu.

• Začnite pobirati takso za dostop do Bohinjskega jezera, vožnjo čez Vršič in vstop v TNP
• Slap Savica fotografije – Savica Waterfall photos
• Par nasvetov za poletno ohladitev / kako sem skočil v Savo pri Bohinju, Bohinjsko jezero in slap Šum v Vintgarju
• Bohinj in Bohinjsko jezero in skrita točka
• Bohinjsko jezero, Blejsko jezero, Gradiško jezero, Zbiljsko jezero, Preddvorsko jezero

Okolica Bohinjskega jezera je čudovita in obiskovalcu omogoča ležanje v gozdu na sami obali, ali pa na prodnati plaži. Omogoča izposojo čolnov/supov, ali pa vožnjo z gondolo do Vogla, prav tako pa se je možno sprehoditi do slapa Savica. Potem se vse skupaj že počasi konča.

Včasih je bilo par hotelov ob Bohinjskem jezeru, ki pa zadnja leta povzročajo zgolj in samo še sramoto, ko propadajo na očeh javnosti. Ne bom se spuščal v te zaplete, ker niso pomembni za vse skupaj, vendar je dejansko res, da je gostinska ponudba zelo slaba.

Ko primerjam Bohinjsko jezero z Gardskim jezerom, ali pa mogoče z Lago di Como, potem vem, kje je razlika. V ponudbi. V dodatnih storitvah, ki so jih turisti pripravljeni plačati in jih pričakujejo, saj naravne danosti so super in oh in sploh, vendar če ne moreš iti niti na kosilo, ali pa na pijačo…

Kdor je bil v zadnjih letih ob Bohinjskem jezeru je opazil, da redarji kaznjujejo napačno parkirana vozila. Da obstajajo parkirišča, kjer se pobira parkirnina, ampak teh parkirišč ni dovolj za vse obiskovalce..  Ampak to je tudi vse, kar od tujca nekdo poberemo denarja, ko obišče Bohinjsko jezero.

• zakaj se par študentov ne znajde in začne naokoli prodajati pivo/pijačo v hladilnih torbah? Zelo preprosta ideja, ki pa je vedno dobrodošla. In kjerkoli smo, jo vidimo. Hrvaška obala je polna takšnih, ki prodajajo “krafne”, sadje in pijačo.
• zakaj nikjer nikoli ne vidim lokalnih kmetov, ki bi prodajali svojo zelenjavo in sadje? Ko je obiskovalec odkril, da je narava čudovita, bo tudi z veseljem kupil sadje in zelenjavo, ki jo bo prodajal kmet na “štantu”. Ljudje cenijo takšne stvari, da o medu, ali pa “šnopcu” ne govorim.
• zakaj turist ne more najti domače hrane? Ljudje, ki odkrijejo Bohinjsko jezero ne pričakujejo kulinarike za tri Michelinove zvezdice, vendar bi verjetno vsak od njih preizkusil domače jedi, ki so “avtohtone” za to regijo. Ali bi bilo res tako težko, če bi imeli “odprto kuhinjo” ob določenih dneh in posledično bi lahko obiskovalec vedel, da bo jedel dobro hrano? Ja, v Bohinju imajo tržnico s to ponudbo.
• zakaj je gostinske ponudbe precej malo ob Bohinjskem jezeru? Tega fenomena ne bom nikoli razumel! Če pride vsak dan par tisoč gostov, potem obstaja velika verjetnost, da bodo ti gostje tudi postali lačni. Ne prinesejo vsi sendvičev s seboj in potem smeti pustijo sredi travnika (je pa veliko takšnih!!). Zakaj ne obstaja povsem preprosta gostilna po principu Krive ščuke, kjer bi lahko gostje jedli res sveže postrvi in par prilog.

Stvari so dokaj preproste, če jih gleda nekdo, ki ni involviran v vse skupaj. Če živiš v tistem okolju, potem niti ne opaziš več teh priložnosti, ki bi jih morali izkoristiti že pred leti. V bistvu, če pogledamo vsako naravno atrakcijo v Sloveniji ima precej podobne probleme, kot jih ima Bohinjsko jezero.

Potrebno bi si bilo vzeti čas za razmislek, narediti strategijo, predvsem pa začeti razmišljati o tem, da tujci v Sloveniji preživijo v povprečju manj kot dva dneva – kako bi lahko to podaljšali na štiri dni in kako bi jim prikazali, da Slovenija ni samo čudovita pokrajina, ampak tudi še kaj več. Ali je to res tako težko??