Trume turistov se valijo v Slovenijo, ki pa ima na žalost zelo slabo infrastrukturo, še slabšo pa gostinsko ponudbo – govorim konkretno o ponudbi ob Bohinjskem jezeru, ki med vikendi in ob lepem vremenu postane pravo “mravljišče”. Sam sem dokaj pogosto v Bohinju oz. grem do Bohinjskega jezera, da se izognem gužvi proti morju in soncu.

Okolica Bohinjskega jezera je čudovita in obiskovalcu omogoča ležanje v gozdu na sami obali, ali pa na prodnati plaži. Omogoča izposojo čolnov/supov, ali pa vožnjo z gondolo do Vogla, prav tako pa se je možno sprehoditi do slapa Savica. Potem se vse skupaj že počasi konča.

Včasih je bilo par hotelov ob Bohinjskem jezeru, ki pa zadnja leta povzročajo zgolj in samo še sramoto, ko propadajo na očeh javnosti. Ne bom se spuščal v te zaplete, ker niso pomembni za vse skupaj, vendar je dejansko res, da je gostinska ponudba zelo slaba.

Ko primerjam Bohinjsko jezero z Gardskim jezerom, ali pa mogoče z Lago di Como, potem vem, kje je razlika. V ponudbi. V dodatnih storitvah, ki so jih turisti pripravljeni plačati in jih pričakujejo, saj naravne danosti so super in oh in sploh, vendar če ne moreš iti niti na kosilo, ali pa na pijačo…

Kdor je bil v zadnjih letih ob Bohinjskem jezeru je opazil, da redarji kaznjujejo napačno parkirana vozila. Da obstajajo parkirišča, kjer se pobira parkirnina, ampak teh parkirišč ni dovolj za vse obiskovalce..  Ampak to je tudi vse, kar od tujca nekdo poberemo denarja, ko obišče Bohinjsko jezero.

  • zakaj se par študentov ne znajde in začne naokoli prodajati pivo/pijačo v hladilnih torbah? Zelo preprosta ideja, ki pa je vedno dobrodošla. In kjerkoli smo, jo vidimo. Hrvaška obala je polna takšnih, ki prodajajo “krafne”, sadje in pijačo.
  • zakaj nikjer nikoli ne vidim lokalnih kmetov, ki bi prodajali svojo zelenjavo in sadje? Ko je obiskovalec odkril, da je narava čudovita, bo tudi z veseljem kupil sadje in zelenjavo, ki jo bo prodajal kmet na “štantu”. Ljudje cenijo takšne stvari, da o medu, ali pa “šnopcu” ne govorim.
  • zakaj turist ne more najti domače hrane? Ljudje, ki odkrijejo Bohinjsko jezero ne pričakujejo kulinarike za tri Michelinove zvezdice, vendar bi verjetno vsak od njih preizkusil domače jedi, ki so “avtohtone” za to regijo. Ali bi bilo res tako težko, če bi imeli “odprto kuhinjo” ob določenih dneh in posledično bi lahko obiskovalec vedel, da bo jedel dobro hrano? Ja, v Bohinju imajo tržnico s to ponudbo.
  • zakaj je gostinske ponudbe precej malo ob Bohinjskem jezeru? Tega fenomena ne bom nikoli razumel! Če pride vsak dan par tisoč gostov, potem obstaja velika verjetnost, da bodo ti gostje tudi postali lačni. Ne prinesejo vsi sendvičev s seboj in potem smeti pustijo sredi travnika (je pa veliko takšnih!!). Zakaj ne obstaja povsem preprosta gostilna po principu Krive ščuke, kjer bi lahko gostje jedli res sveže postrvi in par prilog.

Stvari so dokaj preproste, če jih gleda nekdo, ki ni involviran v vse skupaj. Če živiš v tistem okolju, potem niti ne opaziš več teh priložnosti, ki bi jih morali izkoristiti že pred leti. V bistvu, če pogledamo vsako naravno atrakcijo v Sloveniji ima precej podobne probleme, kot jih ima Bohinjsko jezero.

Potrebno bi si bilo vzeti čas za razmislek, narediti strategijo, predvsem pa začeti razmišljati o tem, da tujci v Sloveniji preživijo v povprečju manj kot dva dneva – kako bi lahko to podaljšali na štiri dni in kako bi jim prikazali, da Slovenija ni samo čudovita pokrajina, ampak tudi še kaj več. Ali je to res tako težko??

4 Responses to Bohinjsko jezero in njihova gostinska ponudba

  1. Sabina pravi:

    Odličen zapis.
    Sama Bled obiščem res raje kdaj med tednom…
    Ni mi ravno spotoma in povrhu vsega mi je Bohinj privlačnejši. A to je stvar posameznika…
    Se pa vedno poraja vprašanje: ‘A se res ne da kako izboljšat?’
    Seveda se da.
    Kjer je volja, je pot, ali kako že ;)?!

  2. C.J. pravi:

    Lahko iz izkušenj povem, da ni vse tako preprosto. Če želiš karkoli prodajati rabiš en kup dovoljenj, letanja sem in tja, državni aparat je zelo zastarel, lesen, neproduktiven, da lahko pričakuješ dovoljenja šele za naslednjo sezono. Začetni stroški so veliki. Ko vse to imaš
    in začneš z delom, kmalu ugotoviš, da potrebuješ pomoč, ki jo moraš tudi plačati, ko pa pride slabo vreme pa pade promet na NIČLO. Na koncu vidiš,da je sezona prekratka, da moraš ostalih 10 mesecev tudi nekaj služiti.

    Na kratko – ni računice. Tudi če je milijon ljudi ob jezeru.
    Pri nas je vedno tako, zakaj bi bilo preprosto, če je lahko težko.

    To se gre lahko samo nekdo, ki mu posel že teče na drugi lokaciji in se samo razširi ob jezero.

  3. bbb pravi:

    Še tega je manjkalo, zjebat do konca naravo v Bohinju

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Time limit is exhausted. Please reload CAPTCHA.