Ali so odvisnosti kul? Zame osebno so, kajti vedno znova me preseneti, ko se odločim, da z določeno končam, oz. da preneham z določenimi navadami, ki se počasi levijo v odvisnost. Recimo pitje Coca Cole v precej velikih dnevnih količinah (nikoli ni bila odvisnost, ampak bolj navada), ki ga končam za daljše časovno obdobje.

Ali odnosi z ljudmi, ki jih je včasih potrebno končati, ker nikamor več ne peljejo, oz. so v slepi ulici in jih je boljše končati, kot pa vlagati čas in energijo v to. Ampak za to, da končaš z določenimi stvarmi, se jih moraš zavedati, oz. te mora nekdo opozoriti nanje, če jih sam slučajno prezreš.

Dejstvo je, da smo ljudje odvisni od različnih stvari, ki jih verjetno dolgo časa niti ne opazimo – blog odvisnost, računalniška odvisnost, GSM odvisnost, odvisnost od Coca Cole, od odnosov, od soljudi, ki jih srečamo na naši poti skozi življenje..

Vendar je na mestu vprašanje, kaj je odvisnost in kaj navada, oz. kako se to dvoje prepleta v naših življenjih in kdaj se navade spremenijo v odvisnosti. Obstajajo tudi navade, ki ti zlezejo pod kožo, da nekako ne moreš brez njih. Pa vendar niso fizične in jih je štejem v odvisnosti, ampak bolj prijetne razvade.

Recimo vožnja z avtom, spanje, gledanje filmov, odvisnost od odvisnosti, ali pa odvisnost od zvez. Vse te odvisnosti so bolj kratkotrajne, se jih naveličaš in greš naprej. Ena odvisnost prednjači pred vsemi ostalimi. Lahko bi zdržal brez hrane (uh ja, že dolgo se nisem 7 dni postil), lahko bi zdržal brez spanja (insomnia je zakon, vendar se ne sme pretiravati), lahko bi zdržal se brez marsičesa, vendar brez internetov pa verjetno ne bi mogel živeti.

Ja, sem odvisen od internetov! In ja, jutro se začne s pogledom na telefon, ki je poleg postelje in pregledom twitterja, fbja, … šele na to pride na vrsto elektronska pošta in potem grem lahko na stranišče.

Seveda je ta odvisnost prisotna že zelo dolgo časa. Se je zavedam, vendar mi je všeč. Dejansko se kontroliram, da nisem, ko sem v družbi ves čas na telefonu, ampak se posvetim družbi. Prav tako pa se je v zadnih letih spremenilo “orodje” za to odvisnost. Če sem prej te stvari pregledoval na namiznem računalniku (ali to še obstaja?), kasneje na prenosniku, si sedaj jutranjega rituala ne predstavljam več brez mobilnih naprav. Kar pripelje do tega, da bom počasi začel razmišljati, če lahko živim tudi brez te odvisnosti. Mogoče pa je čas za to …