Rad imam velikonočni ponedeljek

Ne zaradi Kristusovega vstajenja. Niti ne zaradi pričevanj oseb, ki se jim je Jezus prikazal po vstajenju. Tudi ne zaradi maš, ki potekajo danes po Sloveniji. Če sem iskren – niti ne vem, kje naj bi bil Emavs, kjer naj bi se Kristus prikazal dvema njegovima učencema.

Ne verjamem v takšne in drugačne stvari, kot tudi ne verjamem še v marsikatero pravljico, ki so jo ljudje sproducirali, ker je tako pač lažje voditi ljudi. Velikonočni ponedeljek imam rad predvsem zato, ker vedno pride na ponedeljek in je dela prost dan! To mi je všeč pri tem prazniku in ga z lahkoto praznujem. Verjamem pa, da veliko ljudi slavi ta dan in uživa v družinskem krogu.

Če sem povsem iskren, nekoč sem imel rad pravljice. Pa vendar ne vse. Kitajske, Andersenove, takšne s katerimi sem se lahko poistovetil in v katerih je bil svet zanimiv, drugačen, predvsem pa ni bil povezan z verovanjem ljudi. Ampak ljudje potrebujejo tudi takšne zgodbe.

Sam premalo vem o veri, ker nisem bil niti vzgajan v tej smeri. In na to sem ponosen, da sem lahko ohranil zdravo distanco do takšnih in drugačnih zgodbic, ki jih realni svet ne more dokazovati. Namreč, rad imam dokazane stvari, ker če niso, potem so to še vedno zgolj pravljice. In svet pravljic je lahko čudovit, vendar ko se začne dotikati realnosti in se izkorišča. Potem se ta moj pogled spremeni.

Prav je, da si vsak lahko izbira svojo vero. Prav je, da si vsak lahko izbere svojega boga, kot tudi je prav, da lahko vsak misli, kar si želi. In veselo praznovanje vsem, ki verjamejo v Kristusovo vstajenje ..