Pred dvema letoma, med prvomajskimi prazniki, sem se odločil, da poskusim z veganskim načinom prehranjevanja. Brez pričakovanj in brez časovnega okvira. Zgolj, da preizkusim moč svoje volje in preizkusim kako je živeti s takšnim načinom prehranjevanja.

Odločitve se pri meni zgodijo hitro in brez globjega razmisleka. Skočim in šele potem razmišljam o globini vode, bi lahko mirno napisal tudi za to odločitev. In če sedaj pogledam nazaj za dve leti se je v tem času spremenilo precej stvari. Predvsem pa se je spremenil tudi odnos do “drugače mislečih” jedcev.

Ko sem začel z veganskim načinom prehranjevanja – sam se nikoli ne štejem med vegane, ker nisem militanten, ker ne skočim na vsakega, ki je meso, ker ne prepričujem ostalih, so bile opazke na ta način prehranjevanja zelo pogoste. V bistvu celo tako pogoste, da so mi šle v določenih situacijah precej na živce. Namreč, če se jaz ne vtikam v nikogar, ki pije pivo, ali pa ki rad je vampe, zakaj se je potrebno ukvarjati z mojimi prehranjevalnimi navadami?

Moje telo se očitno s takšnim načinom prehranjevanja zelo dobro počuti. In tudi krvne slike temu prikimavajo. Zavedam se, da je moje prehranjevanje precej drugačno od večine tistih, ki se prehranjujejo vegansko – včasih pozabim jesti, včasih jem samo sladkarije, … In ja, zavedam se, da tudi veganski način prehranjevanja ni vedno samo zdrav – saj je lahko veganska hrana tudi junk hrana. Odvisno od izbire vsakega posameznika. In v zadnjem letu, ko je veganstvo postalo trend, je prišlo na police kup izdelkov, ki imajo oznako vegansko, pa vendar vsebujejo cel kup “druge svinjarije” na katero pa v večini primerov nismo najbolj pozorni.

Kaj sem se naučil v teh dveh letih ….

  • vsak naj zase najde način prehranjevanja, ki mu bo odgovarjal
  • vsak naj se ukvarja s svojim načinom prehranjevanja in ne z prehranjevanjem drugih
  • prepričevanje ne prinaša rezultatov. Dokler se človek sam ne odloči, mu nobeno pametovanje ne bo spremenilo njegovih pogledov na stvari
  • veganska hrana je lahko super okusna in zdrava hrana. Lahko pa je tudi veliko slabša, kot pa hrana vsejedcev
  • mojemu telesu paše ta način prehranjevanja. Očitno pravilno vnašam vse potrebne sestavine v telo in do sedaj še nisem doživel kolapsa, ali pa bi se mi poslabšala krvna slika
  • če se nekdo odloči za veganski način prehranjevanja naj čim manj komplicira. Več kompliciranja, več težav in posledično več “pizdenja”
  • nikoli si nisem rekel koliko časa bom zdržal s takšnim načinom prehranjevanja. Ko bom začutil, da bi pojedel meso, bom to tudi storil
  • hrana, ki jo pridelaš doma je povsem nekaj drugega od tistega, kar lahko kupiš v trgovini. Predvsem pa je takšna hrana povsem drugačnega okusa
  • če se odločiš za takšen način prehranjevanja, potem ne goljufaj – ker v končni fazi goljufaš samo sebe

Z veganskim načinom prehranjevanja sem odkril tudi, da znam precej dobro kuhati s tremi sestavinami, ki jih imam ponavadi v hladilniku. Ali pa, da se lahko lotim peke veganske potice, ali pa da naredim boljši burger, kot pa ga lahko kupim v kakšnem prominentnem lokalu.

V dveh letih se je spremenilo kup stvari – v tem času je bilo v Ljubljani odprtih kup novih lokalov s takšno prehrano, predvsem pa je tudi veganstvo postalo malce bolj sprejemljivo, kot je bilo pred tem.

In še nekaj. Da razjasnim svoje mnenje o “posnemanju” realnih jedi kot so naprimer: veganski burger, veganske polnjenje paprike, veganske hrenovke …. Slednjega še nisem niti poskusil in niti ne bom, ampak jaz veliko lažje opišem jed tako, da povem čemu je podobna – veganski burger, ali pa bi lahko za opis uporabil besede: “bun”, “patty” iz zelenjave, priloge. Ali ni bolj preprosto rečt, da gre za veganski burger – burger brez mesa, čeprav se sliši kot oksimoron?

Nekaj drugega je, če ljudje iščejo približke mesu – veganski pršut recimo. Ali pa kaj podobnega. Ob takšnih primerih tudi sam zastrižem z ušesi. Ja. Včasih se najdejo primeri, ki komplicirajo. Jaz sem odkril, da je življenje precej lepše, če manj kompliciram …

Koliko časa se bom še prehranjeval vegansko? Iskreno? Pojma nimam. Ko sem bom odločil, da spremenim način prehranjevanja, ga bom spremenil in življenje bo šlo mirno naprej … Do takrat pa bom užival v hrani, ki jo rad jem.

4 Responses to Dve leti veganskega prehranjevanja sta za menoj

  1. Sabina says:

    Vsak najde svoj način, ki mu ustreza, ali pa ga ne najde ;)
    Meni smrdi meso od malih nog. A kot pišeš… ‘zastrižem z ušesi’ ob vseh ponaredkih.
    Uživaj. In… dober tek.

  2. Marjan says:

    Super komentar.
    Sam sem bil vegetarijanec 8 let. In sem razmišljal podobno. In tudi nisem imel težav, če je bil kdo z mano in je naročil čevape.

    Opažam pa, da vegani večkrat kupijo veganske burgerje, hrenovke in podobno, ker čustveno ne morejo brez mesa…

    Sam se takrat opazil, da mi meso ne paše več. Tako kot sem leto dni nazaj opazil, da imam neko potrebo po mesu…
    Na silo ne gre. Tisti, ki mu določen način prehrane ustreza, naj se temu prilagodi.

  3. Sce says:

    Kaj pa jes? Kak recept? Mogoce piknik for tasting? :)

  4. Bosanz ist anti veganz says:

    Jest nism veganc, jst sm tist k mu rečejo, lej ga busanc. Po kosilu si popijem pivo, io penso primitivo perché son vivo, perché son vivo!

Leave a Reply

Your email address will not be published.

Time limit is exhausted. Please reload CAPTCHA.

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.