• 3 min. branja

Prejšnji teden sem po dolgem času obiskal lekarno. Pred menoj v vrsti sta bili dve starejši osebi in ko jima je lekarnarka pripravljala tablete sem se sam zgrozil. Prva oseba je dobila 29 škatlic tablet, oseba za njo pa 23 škatlic. Bil sem šokiran nad količino in predvsem nad tem, kaj vse mora človeško telo sprejeti vase.

V navadi mi je, da takšne stvari objavim na tviterju in tudi tokrat sem storil enako. Uporabniki so mi razložili, da gre v tem primeru za bolnike, ki dobijo tablete za več mesecev in da takšni primeri niso nič nenavadnega. Cene takšnih zdravil pridejo okoli 1000 evrov in osebam omogočajo, da lahko sploh funkcionirajo.

Pa vendar mi vseeno nekaj ni dalo miru. Vsakič, ko sem v lekarni dobil tablete, so mi predpisali tudi čas jemanja teh zdravil. Na osem ur, pred spanjem, na dvanajst ur. Predvsem pa mi je vedno, ko sem dobil tablete precej njih na koncu ostalo in verjetno se še sedaj “valjajo” v omari, kjer jih imam shranjene, kljub temu, da jim je že zdavnaj potekel rok trajanja.

Torej imamo dva problema. Pri tako veliki količini tablet (9 različnih škatlic) se človek zmede kdaj mora katero tableto pojesti in tudi pri količini njih in drug problem je, da ostajajo tablete, ki končajo v smeteh!

Zakaj v lekarnah ne pripravijo dnevnih doz zdravil za tiste, ki dobijo večje količine tablet na recept? Postopek bi sicer vzel nekaj časa, ampak vseeno bi bila to precej boljša rešitev, kot pa da ljudje dobijo na tisoče tablet, ki jih odnesejo domov:

  • tablete bi v lekarnah lahko sortirali v plastične škatlice, kot jih sortirajo v bolnišnicah in domih za starejše – s tem bi rešili problem, ki ga ima verjetno veliko starejših bolnikov – da pozabijo vzeti tablete, da pozabijo kdaj so nazadnje vzeli tablete, predvsem pa, katere tablete kdaj vzeti.
  • tablete bi bile razporejene, torej na koncu meseca ne bi ostajale, kar pomeni, da jih ljudem ne bi bilo potrebno metati stran, ali pa kopičiti doma, kot se dogaja sedaj. Vsak od nas ima verjetno cel kup na pol praznih škatlic tablet doma, ki so mu ostale.
  • lekarna bi imela dejanski nadzor nad tem, kaj se dogaja s tableti, predvsem pa bi s takšnim načinom razdeljevanja precej prihranili – res je, da bi morala imeti lekarna zaposlenega nekoga, ki bi pripravljal te dnevne doze, vendar na dolgi rok sem prepričan, da bi bilo veliko manj težav, predvsem pa bi bilo veliko bolj smotrno porabljen denar za zdravstvo

Ko sem civilno služil vojsko v domu starejših sem ugotovil, da je ta način eden izmed najboljših za razdeljevanje tablet – ker vsak točno ve, kaj mora tisti dan pojesti. Predvsem pa se ne zamenja tablet, kot se lahko hitro zgodi pri starejših osebah, ali pa da pozabijo kakšna je količina tablet, ki jo morajo vzeti.

Volk sit, koza cela. Ali z drugimi besedami – bolniki bi dobili točne doze tablet in s tem jim njihovi vnuki ne bi več mogli krast tablete, ali pa jih preprodajati. Doma ne bi obstajale večje količine tablet, ki ponavadi končajo v smeteh, ali pa jih hrani za naslednjič. Predvsem pa bi olajšali uporabo tablet tistim, ki jim te velike količine tablet pomenijo življenje.

Ne vem, zakaj takšen sistem še ne obstaja, predvsem pa me zanima zakaj še ni nihče naredil študije o tem – ko so tako popularne v zdravstvu in ugotovil, da bi prihranili vsaj 25 odstotkov pri zdravljenju kroničnih bolnikov na takšen način.

Samo en primer, ki stane manj kot 1 dolar …