Prejšnji teden so se vsi ukvarjali z odpisom 29 milijonov evrov dolga družini Janković. Družbeni mediji so “ponoreli” in vsi so se spraševali kako je to mogoče, da se to zgodi v Sloveniji. Da Zoranu Jankoviću odpišejo 29 milijonov evrov dolga.

No, v bistvu je šlo za odpis dolga Damijanu in Juretu Jankoviću, sinovoma ljubljanskega župana in podjetju Electa Holding. Zoran Janković se je iz podjetja umaknil leta 2004.  Okrožno sodišča je potrdilo poenostavljeno prisilno poravnavo in s tem bodo upniki dobili 5 odstotkov svojega denarja.

Poenostavljena prisilna poravnava je bila leta 2013 ideja Senka Pličaniča in ministrstva za pravosodje. V parlamentu so zakon podprli vsi poslanci levice in desnice. Tudi tisti, ki sedaj skačejo v zrak ob odpisu dolga družini Janković.

In sedaj pride mojih 5 centov. Znesek odpisa ni zanemarljiv. Pa vendar je v skladu z zakonom. Točno tako, kot so sprejeli zakon leta 2013. In verjetno ni naključje, da se je nekdo poslužil takšne taktike. Verjetno bi vsak od nas, če bi vedel, da se to da in če bi imel priložnost si “omastiti brke” na takšen način – to tudi storil na enak način. Če je nekaj urejeno z zakonom, pa se na koncu izkaže kot velik problem – je problem v zakonu in ne tistemu, ki je izkoristil to luknjo.

Nalijmo si čistega vina in enkrat za vselej si priznajmo, da je veliko zakonov v Sloveniji takšnih, da si lahko tisti, ki so jih pisali z njimi pomagajo. Da jih lahko izkoristijo. In očitno je take poenostavljena prisilna poravnava eden izmed takšnih. Zakaj se ni nihče pred tem primerom obregnil ob ta zakon? Verjetno zato, ker ni šlo za tako visoke številke. Ali pa je šlo, pa se ni nihče pritoževal nad tem, ker je bila to dobra rešitev za marsikoga.

Ko se zgodi družina Janković pa se zadeva pojavi v medijih in začne se zgražanje nad tem odpisom in zneskom. Ampak, naj se vsak pri sebi vpraša – ali bi storil enako, če bi imel možnost in če bi se zavedal, da je to vse v skladu z zakonom?

In vaš odgovor je …

Ja, se mi je zdelo, da bo takšen odgovor. Vsak od nas je krvav pod kožo in vsak od nas bi izkoristil priložnost, če bi vedel, da se mu ne bo nič zgodilo. In ne, ne gre se za whataboutism. In ne gre se za kazanje s prstom na nekoga drugega. Gre zgolj za to, da so zakoni ustvarjeni tako, da se lahko kršijo … In tole je takšen primer.