16. oktober je svetovni dan hrane in to je dan, ko bi moral vsak od nas premisliti o svojem odnosu do hrane. Sam sem bil pred časom povabljen v Restavracijo INTERSPAR v Centru Viču na kulinarični eksperiment s slovenskim kuharskim mojstrom Markom Pavčnikom iz Pavusa. Presenečenje je bilo zanimivo ..
- Restavracija Pavus – grad Laško – topshit hrana
- Naturetini izdelki s 33 odstotkov manj vsebine za isto ceno / družbeni poskus ob Svetovnem dnevu hrane
- Wolt / moja izkušnja z naročanjem hrane preko aplikacije Wolt / s kodo S9ZMN dobite 5 evrov
Obiskovalci Spara so bili povabljeni na okusno brezplačno kosilo izpod rok Marka Pavčnika, SPAR Slovenija pa jih je navdušil z uporabo nepričakovanih sestavin, ki so jih razkrili šele po koncu obroka.
Kot sem zgoraj omenil, sem bil tudi sam med obiskovalci. Glede na to, da poznam Markota že vrsto let, me je takoj, ko me je zagledal odhitel v kuhinjo in je zame pripravil veganski meni. V manj kot petnajstih minutah. In ko sem dobil hrano na mizo sem bil navdušen nad okusi, predvsem pa nad celotnim krožnikom.
Seveda smo za mizo ugotavljali kje je “catch”, predvsem pa iz česa nam je Marko pripravil štiri hodni meni. No, ko je na koncu k mizi pristopil Marko smo začeli ugibati o sestavinah … Celoten meni je bil sestavljen iz hrane, ki bi jo drugače (po vsej verjetnosti) zavrgli ali pa je ta bila tik pred potekom roka uporabe. V Sparu so s to akcijo želeli opozoriti na problem ostankov hrane, katere največji delež nastane ravno v gospodinjstvih.
Chef Marko Pavčnik je ob tem dodal: »Zaradi problema zavržene hrane bi se moralo marsikaj spremeniti v celotni prehranjevalni verigi. Predvsem bi moral vsak posameznik razmisliti, kaj lahko spremeni pri svojem rokovanju s hrano. Doma in v restavraciji se zato trudim privzgojiti spoštovanje do hrane, do pridelovalca, do živali. Razsipnosti ne maram. Osnovno spoštovanje do hrane imam v genih. Že od začetka moje kariere se trudim kuhati po načelu »zero waste« filozofije. Zelenjavo in ostala živila naročam racionalno in skrbim za ustrezno skladiščenje. Prepričan sem, da bi lahko z malo več pozornosti in premišljenosti zavrgli bistveno manj hrane.«
Par dejstev o hrani, ki se jih ne zavedamo:
- kar 1,3 milijarde ton svetovno proizvedene hrane konča med odpadki.
- na svetu je 820 milijonov ljudi, ki trpijo zaradi pomanjkanja hrane.
- v Sloveniji zavržemo kar 45 % proizvedenega sadja in zelenjave.
- največ odpadne hrane nastane v gospodinjstvih (51 %).
- v gostinstvih (šole, vrtci, bolnišnice, domovi za ostarele …) nastane 31 % odpadne hrane.
- vsak Slovenec na leto zavrže kar 64 kg hrane.
Prosim, bodimo dosledni: Jaz ne zavržem 64kg hrane na letos, če to v mojem imenu počnejo restavracije s slabim planiranjem nabave in trgovski centri kjer jim zelenjava zgnije, za to nisem kriv jaz.
Če rečem 51% v gospodinjstvih, 32kg hrane na leto je 87g na dan. V kar verjetno pride vsaj nekje 50g neuporabne (nejedljive hrane) kot npr. krompirjevi olupki, odrezki, dve čajni vrečki in kakšna kosti od piščanca.
40g na dan kolikor pa ni bog ve kaj. Toliko več poje nekdo ki je za razliko od mene športno aktiven ali pa nima 55kg ampak jih ima 80…
Lotimo se pomembnih stvari. Tako kot energetike ne bomo rešili z izklapljanjem polnilcev iz vtičnice tudi hrane ne bomo s prepričevanjem posameznikov da naj ne mečejo stran 50g/dan!
hvala za tale pogled. malce drugacno sliko vrze na vse skupaj …
podatki statisticnega urada . ocitno je sedaj trend zavrzene hrane v upadanju …
https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/7542
Prebivalec Slovenije je v 2016 zavrgel povprečno 74 kg hrane, to je približno 0,2 kg na dan. V odpadni hrani je bilo 35 % užitnega dela, tj. takega, ki bi ga z ozaveščanjem in pravilnim odnosom do hrane lahko preprečili ali vsaj zmanjšali, 65 % odpadne hrane so bili v običajnih razmerah neužitni deli, npr. olupki, lupine, kosti, koščice ipd., ki se jih načeloma ne da zmanjšati.