Opazili smo, da ste na https://www.had.si/blog/2019/10/18/slovenski-podjetniski-sklad-nategnil-mikro-in-mala-podjetja/ objavili tekst oz elektronsko sporočilo z naslovom »Slovenski podjetniški sklad »nategnil« mikro in mala podjetja«, ki je bil poslan na več elektronskih naslovov, poleg našega še na naslove nekaterih vodilnih na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo in elektronske naslove več osrednjih slovenskih medijev.

Ker je avtor v sporočilu zamolčal nekatera pomembna dejstva, nekatera pa prikazal izrazito enostransko, deloma pa tudi povsem napačno, smo se na sporočilo dolžni odzvati. Prepričani smo namreč, da mora biti javnost objektivno obveščena o vseh dejstvih in okoliščinah razpisa, ki je očitno za avtorja razpisa sporen, saj si le na ta način lahko ustvari ustrezno mnenje o ravnanju in postopanju vseh deležnikov.

Uvodoma poudarjamo, da drži, da je Slovenski podjetniški sklad (SPS) dne 5. 4. 2019 z javnim pozivom obvestil zainteresirana mala in srednja podjetja (MSP) o tem, da so na voljo nepovratna sredstva za namene sofinanciranja različnih oblik digitalnega usposabljanja MSP. Sredstva se je SPS zavezal upravičenim prejemnikom zagotoviti v obliki vavčerjev, s katerim je upravičencem obljubil sofinanciranje v višini do 60% stroškov, ki so jih upravičenci dokazano plačali izvajalcem usposabljanja, katerih usposobljenost je potrdil DIH (Nacionalna enotna točka za digitalno transformacijo Slovenije). V ta namen je SPS z upravičenci sklenil ustrezne pogodbe, v katerih je bil opredeljen najvišji znesek sofinanciranja v skladu s prijavo in izbran izvajalec. Vendar pa pogodba, in to je avtor zapisa namenoma zamolčal, ni vsebovala podatka o obsegu usposabljanja niti vsebovala podatka o številu oseb, ki bodo usposabljanja deležne. Povsem praktično je namreč mogoče, da je MSP želel izvesti usposabljanja za več oseb, oziroma da bi usposabljanje trajalo več časa. Na tem mestu je SPS zaupal in verjel, da bodo upravičenci ravnali gospodarno in da za namene usposabljanja ne bodo namenili sredstev, ki jih ne bi sicer tudi sami šteli kot razumnih in potrebnih. Povedano drugače: SPS je ob sklenitvi zaupal, da bo s svojim pozivom in možnostjo sofinanciranja preko vavčerskega sistema določenim podjetjem omogočil usposabljanje, ki so si ga tudi sicer želeli in bi bili tudi sicer zanj pripravljeni plačati, pa jim je zato morda zmanjkalo nekaj sredstev, zaradi česar si ga niso mogli privoščiti. Ker SPS ni želel omejevati različnih možnosti izvedbe usposabljanja (trajanja, obsega in števila udeležencev), je v pogodbo o sofinanciranju vključil določbo, ki MSPje zavezuje h gospodarni porabi sredstev, ki SPS v primeru negospodarne porabe daje pravico odstopa od pogodbe oziroma zavrnitve zahtevka za sofinanciranje. Z obveznostjo gospodarne porabe sredstev in posledicami, ki nastopijo v primeru, če poraba sredstev ni gospodarna, so bili MSPji vseskozi seznanjeni.

Žal je SPS po prejemu prvih zahtevkov za sofinanciranje ugotovil, da so MSPji v pretežnem delu priglašali zahtevke, ki so bili skrajno nerazumni in jih nikakor ni mogoče šteti kot gospodarnih. Velika večina priglašenih zahtevkov s strani upravičencev je namreč zahtevala sofinanciranje usposabljanj zgolj ene osebe v trajanju 4-5 delovnih dni oz. 40 delovnih ur, pri čemer so bili dokazi o izvedbi usposabljanja sila skromni, v nobenem primeru pa taki, da bi bilo mogoče razumno verjeti, da bi kdorkoli za tako usposabljanje bil pripravljen plačati znesek v višini 400-500 EUR na uro (!) usposabljanja. Takega zneska urne postavke po oceni SPS na slovenskem trgu ni mogoče doseči praktično za nobeno svetovalno storitev, saj ga ne bi bila pripravljena plačati niti največja podjetja, toliko manj pa je tak strošek mogoče opravičiti in utemeljiti kot gospodarnega za MSP, ki je šele na začetku svoje poslovne poti. Prav iz tega razloga tako visoki zneski priglašenih zahtevkov za sofinanciranje po oceni SPS zbujajo utemeljen dvom v njihovo zakonito porabo in dejansko kažejo na zlorabo instrumenta sofinanciranja.

Z namenom odpraviti dvom in zagotoviti enako obveščenost vseh deležnikov, je SPS – kot odziv na prejete zahtevke – nato objavil obvestilo, s katerim je javnosti sporočil, da je najvišji znesek, ki ga je mogoče z vidika MSP opravičiti kot gospodarnega 1000 EUR na zaposlenega (od katerih 600 EUR sofinancira SPS). SPS je trdno prepričan, da gre za znesek, ki je na zgornji meji tistega, kar bi bil MSP za usposabljanje pripravljen plačati za posameznega zaposlenega, če sofinanciranja s strani SPS ne bi bilo in da višjega zneska noben MSP ne bi bil samostojno pripravljen plačati, to pa je tudi vsebinsko jedro pogodbene zahteve po gospodarni porabi sredstev. Omenjeno pojasnilo o maksimalni višini stroškov sofinanciranja s strani SPS zato nikakor ne pomeni spreminjanja pogojev javnega poziva in protipravnega ravnanja, saj je bila zahteva gospodarne porabe sredstev zainteresiranim podjetjem vseskozi znana, enako kot prepoved njihove zlorabe. To, da je SPS v septembru 2019 omejil financiranje samo na Vzhodno kohezijsko regijo, je posledica tega, da je prišlo do precej večjega povpraševanja po vavčerjih s strani podjetij iz Zahodne kohezijske regije. Za vavčerje so namreč namenjena sredstva, ki jih krije Evropski sklad za regionalni razvoj v okviru kohezijske/regionalne politike EU, katere namen je zmanjšati neskladja med različnimi regijami in zaostalost manj razvitih regij. Države EU so tako razdeljene na različne regije, ki se razlikujejo po stopnji razvitosti, glede na primerjavo statističnih podatkov. Slovenija je na podlagi te metodologije razdeljena na Vzhodno in Zahodno regijo, pri čemer je Vzhodni regiji, kot manj razviti regiji, namenjenih več sredstev iz skladov EU, zaradi že omenjenega zmanjševanja razlik med regijami.

Več o tem si lahko preberete na: https://ec.europa.eu/regional_policy/sl/faq/ . Razmerje med sredstvi namenjenimi za Zahodno oz. Vzhodno kohezijsko regijo preko vavčerskega sistema malihi vrednosti je 37 % : 63 % (pri čemer je več sredstev namenjenih za Vzhodno kohezijsko regijo).

Upoštevajoč vse povedano zato nikakor ne drži, da bi SPS z omenjeno objavo pogoje razpisa za sofinanciranje spreminjal za nazaj oziroma, da je kogarkoli »nategnil«. Res je namreč prav nasprotno, s tem ko je SPS pojasnil in ovrednotil kakšen najvišji znesek bo še štel za gospodarnega, je le preprečil grozečo zlorabo – če hočete »nateg« s strani udeležencev – instrumenta sofinanciranja z vavčerskim sistemom. Ta je bila glede na vsebino večine prejetih zahtevkov za sofinanciranje, po oceni SPS razmeroma očitna in bi jo kot tako nedvomno prepoznali tudi nadzorni organi EU, ki bi lahko v posledici zahtevali razveljavitev sheme in vračilo izplačanih sredstev (ki sicer formalno predstavljajo dopustno državno pomoč).

Če sklenemo, menimo, da je bilo ravnanje SPS v celoti v skladu z vsemi pogoji razpisa in pogodb, ki jih je SPS sklenil z upravičenci ter pogoji, ki veljajo za državne pomoči, zaradi česar navedbe v sporočilu  z naslovom »Slovenski podjetniški sklad »nategnil« mikro in mala podjetja«, zavračamo kot neutemeljene.

Slovenski podjetniški sklad

3 Responses to Pojasnilo Slovenskega podjetniškega sklada glede objave, da je SPS “nategnil” mikro in mala podjetja

  1. Emil says:

    Podjetniški sklad ima prav, da preprečuje natege s strani porabnikov sredstev. Nekateri se z njimi trudimo razumno ravnati in jih res čim bolj gospodarno porabiti. Težko verjamem, da bi nekdo v majhnem podjetju plačal več kot 1.000 EUR na zaposlenega za eno izobraževanje. Preden kriči o nategu naj dokaže, da je tudi sicer trošil podobne zneske za izobraževanje. Je pa prav, da je sklad pravočasno razložil kako si oni predstavljajo gospodarno porabo sredstev. O tem imamo zelo različne poglede. Za nekoga 29 mio drobiž, za marsikoga pa 1.000 EUR veliko premoženje.

  2. Hmmm says:

    Določanje zgornje višine upravičenosti posameznega stroška v projektih financiranih s strani Evropske Unije je ena najpogosteje uporabljenih praks pri razdeljevanju javnih (EU in državnih) sredstev za razvoj gospodarstva.
    Medtem ko RETROAKTIVNO spremnjanje pravil igre je zelo jasen DESTIMULATIVNI ukrep v gospodarstvu.
    Po logiki SPSa bi morali torej vsem odgovornim za pripravo razpisa Vavčerja retrokativno zmanjšati plačo, ker niso predvideli ene najpogostejših situacij, v katero pride vsako gospodarstvo, ki stimulira svoj privatni sektor s subvencijami – da se bo določen delež podjetji s temi sredstvi želel okoristiti.
    Ne skrivajte svoje nestrokovnosti z nadzornimi organi EU, ki bi sankcionirali VAS in ne upravičence razpisa.

  3. Roman says:

    Pozdravljeni,

    nekako razumem oba argumenta. Ampak kaj se je zgodilo s pogodbami, ki jih je podpisoval SPS?

    Pogodbe so bile skrbno pregledane s strani ministrstva, SPS-a, podpisane in odobrene. Mnoga podjetja sedaj ne dobijo sredstev kljub temu, da so predložili vse potrebne dokaze.

    SPS se je očitno močno uštel pri izvajanju dotičnega razpisa. Predvsem pa je pravno sporno, da pogoje izplačila spreminjajo 2, 3 ali celo 4 mesece po zaključku izvajanja.

    Verjamem, da nihče ne bo obubožal zaradi nastale sitacije, meče pa dogodek slabo luč na (ne)organiziranost SPS, česar se morajo zavedati predvsem micro podjetja. Kot je že zapisal zgoraj nekdo “…Medtem ko RETROAKTIVNO spremnjanje pravil igre je zelo jasen DESTIMULATIVNI ukrep v gospodarstvu…”.

    Potem pa se zavemo, da živimo v Sloveniji, kjer je to seveda nekako pričakovati.

    Lep pozdrav vsem,
    Roman

Leave a Reply

Your email address will not be published.

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.