Vsake toliko časa mučim sam sebe in preklopim na TV3. Očitno imam srečo, saj večkrat naletim na seje, ki jih vodi Jože Tanko, ki je podpredsednik državnega zbora in “inventar” v državnem zboru. Ampak njegovo vodenje sej bi lahko opisal z eno samo besedo – pobalinstvo.
- Janez Janša / Žiga Turk / Jože Tanko in njihov pogled na OF / #FOJanša
- Čestitke NSi za najbolj butast predlog / oprostitev dohodnine za Slovence, ki se vrnejo v domovino
- Mojca Škrinjar laže / Ivan Simič se ni podpisal na dohodninske odločbe za leto 2020, ampak se je Simon Starček
- Luka Perš aka SodniSvet / koliko fake profilov na tviterju imajo desničarji?
- Porivavčer – Počivalškov bon za seks, da nas bo čez desetletje tri milijone
Jože Tanko je tipičen pripadnik stranke SdS. Tudi njegovo vodenje sej je tipičen modus operandi njihove stranke. In beseda pobalinstvo, ki sem jo uporabil je najbolj primerna, da opiše njegovo prekinjanje govorov poslancev, ko si vzame čas, da “soli pamet” poslancem Levice, jim vzame besedo, ne dovoli proceduralnih in postopkovnih predlogov in da je tiho kot miška, ko desnica govori nebuloze, ki sicer nimajo veze s sejo in da jim pusti, da žalijo ostale poslance.
V bistvu me ne bo čudilo, ko bo v nekem trenutku Jože, ki med drugim napačno citira zakone in mu to predočijo poslanci, odločil, da poslanci levega pola v parlamentu sploh nimajo več pravice povedati svojega mnenja, kajti edino mnenje desnega pola šteje.
Včeraj je bila v parlamentu debata o razpisu referenduma. To, da je Tanko mojemu soimenjaku vzel besedo in mu prepovedal kot predlagatelju, da nadaljuje z razpravo je bila pika na i. Da tega, da večina poslancev SdSa sploh ni vedela o čem teče debata, ampak so izvajali “Hojsa” – natolcevati in vpeljevati “straw mana” v vsak stavek je pač nekaj, česar smo se že navadili. Ampak ko so začeli omenjati pojme, da je Levica sovražnik naroda, da mora vojska zaščiti državljane, itd … Takrat sem bil zagotovo prepričan, da sploh niso prebrali predloga, ki so ga obravnavali.
Ko si je Tanko vzel še čas, da je polemiziral okoli teme – ne kot razpravljalec, ampak kot vodja seje, potem postane jasno, da je to ta “janšistična demokracija”, kjer imajo besedo samo tisti, ki so na pravi strani. Ostali pa so v parlamentu za to, da se jih lahko žali, se jim vzame besedo in onemogoči razpravo – čeprav so predlagatelji.
Kljub opozorilom poslancev, da naj Tanko vodi sejo z enakimi vatli za vse, se seveda to ni zgodilo. Še več. Tanko v svoji maniri grozi z opomini vsevprek, saj mora zasledovati svoj cilj – onemogočiti in razbesneti poslance drugega pola, da povedo karkoli povezano s temo in tako uspešno preusmerjati pozornost. No, tudi tokrat mu to na srečo ni uspelo!
Bančna preiskovalna komisija DZ, kdo je ali bo nor?
DNEVNIK, 16. december 2013
Preiskovalna komisija DZ o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu torej že deluje. V njej so poslanci iz političnih strank. Torej je politični organ. Tudi prav, saj smo jim podelili mandat tudi za preiskave, za tiste prave, a ne za preiskavo samih sebe. Preiskavo odgovornosti politikov naj opravijo vsaj samo tisti poslanci, ki so sveži v DZ, pa novinarji, javnost, inštitucije pravne države, če je treba, ne nazadnje pa volivci. Ponovno namreč zgrožen berem, da so bili še konec leta 2007 tajkunski bančni krediti povsem O. K. edino še za Jožeta Tanka in seveda SDS ter tudi NSi.
Žalostno dejstvo. Sicer je sledilo, žal prepozno, njuno novo spoznanje, da pa le ni vse O. K. Kot se je to le »posvetilo«, marsikdaj prepozno, vsej politiki doslej. Saj v politiki in tudi v javni stroki pa za zmote do sedaj ni še nihče odgovarjal. Predvsem ne zaradi čistega proporcionalnega volilnega sistema, ki generira neodgovornost v politiki in družbi, ko volivec nima vpliva na to, kdo bo izvoljen, saj nima pravice do preferenčnega glasu. Moč imajo vodstva strank, ne pa volivci, kot se spodobi.
V članku »Tajkunizacija Slovenije« berem, da je tedaj novinar predstavnike parlamentarnih strank vprašal, ali bodo predlagale spremembo zakonodaje, da se prepreči bogatenje menedžerjev.
Jože Tanko, vodja tedaj največje poslanske skupine SDS, pove, da je prepričan, da menedžerski odkupi potekajo skladno z evropsko in slovensko zakonodajo ter ob ustreznem nadzoru pristojnih organov in ustanov. Pravi: »Evropska direktiva o prevzemnih ponudbah enakopravno obravnava vse možne akterje prevzema, tudi menedžerje. Praviloma vsak menedžerski odkup spremlja vsaj ena banka, ki po zakonih in internih pravilih za presojo posla poskrbi za ustrezno zavarovanje kreditov pri izpeljavi kupčije.«
Podoben odgovor so podali iz NSi. Edino SDS in NSi tedaj torej nista imeli nobenih zadržkov glede menedžerskih »nakupov« z bančnimi krediti, ko prevzeto podjetje prevzemniku menedžerju odplačuje menedžerske kredite, dokler zmore, potem pa shira, davkoplačevalci pa »radodarnim bankam poplačamo kredite«, ker ne gre drugače. Stranke SLS, SD, LDS, SNS in Zares pa so tedaj že imele resne zadržke in pripombe k »tajkunizaciji Slovenije«, berem še v članku. Dejstvo je tudi, da se je že v času vlade dr. J. Drnovška in zlasti v času vlade mag. T. Ropa sprejela usodna finančno-gospodarska zakonodaja in je divja privatizacija potekala že od leta 1992 ter se je tedaj ob »ugodnih bančnih posojilih« le še enormno pospešila. Zgodovina nas uči za volitve, za nove »obraze in rezultate«! Državljani se po vsem tem lahko vprašamo, koga ima politika za norca, ko gledamo sprenevedanje in izjave politikov po TV. Vsaj novinarji spoštujte državljane, prosim, saj sicer se ne ve, kdo bo izpadel nor: »okuženi« premeteni dolgoletni politiki ali državljani, davkoplačevalci?
Franc Mihič, Ribnica
https://www.dnevnik.si/1042616726