Vsake toliko časa mučim sam sebe in preklopim na TV3. Očitno imam srečo, saj večkrat naletim na seje, ki jih vodi Jože Tanko, ki je podpredsednik državnega zbora in “inventar” v državnem zboru. Ampak njegovo vodenje sej bi lahko opisal z eno samo besedo – pobalinstvo.

Jože Tanko je tipičen pripadnik stranke SdS. Tudi njegovo vodenje sej je tipičen modus operandi njihove stranke. In beseda pobalinstvo, ki sem jo uporabil je najbolj primerna, da opiše njegovo prekinjanje govorov poslancev, ko si vzame čas, da “soli pamet” poslancem Levice, jim vzame besedo, ne dovoli proceduralnih in postopkovnih predlogov in da je tiho kot miška, ko desnica govori nebuloze, ki sicer nimajo veze s sejo in da jim pusti, da žalijo ostale poslance.

V bistvu me ne bo čudilo, ko bo v nekem trenutku Jože, ki med drugim napačno citira zakone in mu to predočijo poslanci, odločil, da poslanci levega pola v parlamentu sploh nimajo več pravice povedati svojega mnenja, kajti edino mnenje desnega pola šteje.

Včeraj je bila v parlamentu debata o razpisu referenduma. To, da je Tanko mojemu soimenjaku vzel besedo in mu prepovedal kot predlagatelju, da nadaljuje z razpravo je bila pika na i. Da tega, da večina poslancev SdSa sploh ni vedela o čem teče debata, ampak so izvajali “Hojsa” – natolcevati in vpeljevati “straw mana” v vsak stavek je pač nekaj, česar smo se že navadili. Ampak ko so začeli omenjati pojme, da je Levica sovražnik naroda, da mora vojska zaščiti državljane, itd …  Takrat sem bil zagotovo prepričan, da sploh niso prebrali predloga, ki so ga obravnavali.

Ko si je Tanko vzel še čas, da je polemiziral okoli teme – ne kot razpravljalec, ampak kot vodja seje, potem postane jasno, da je to ta “janšistična demokracija”, kjer imajo besedo samo tisti, ki so na pravi strani. Ostali pa so v parlamentu za to, da se jih lahko žali, se jim vzame besedo in onemogoči razpravo – čeprav so predlagatelji.

Kljub opozorilom poslancev, da naj Tanko vodi sejo z enakimi vatli za vse, se seveda to ni zgodilo. Še več. Tanko v svoji maniri grozi z opomini vsevprek, saj mora zasledovati svoj cilj – onemogočiti in razbesneti poslance drugega pola, da povedo karkoli povezano s temo in tako uspešno preusmerjati pozornost. No, tudi tokrat mu to na srečo ni uspelo!

Policija pred parlamentom