Ko je Rusija napadla Ukrajino, je bil Janez odločno na strani Ukrajine in Zelenskega. Proti Rusiji, seveda! Nato so prišle volitve v ZDA, kjer je zmagal njegov “dober prijatelj” Donald Trump, ki je obljubljal konec vojne v nekaj dneh. Kar se, pričakovano, ni zgodilo. Zdaj je Janez v neprijetnem položaju – koga bo podpiral? Trumpa in s tem posredno Rusijo ali ostal zvest Zelenskemu in Ukrajini? Zdi se, da je znova na napačni strani zgodovine.
- Janez v koaliciji svaril pred vstopom Ukrajine v NATO, v opoziciji poziva k vstopu Ukrajine v NATO
- Rusija začela z vojaško operacijo v Ukrajini / piše se leto 2022
- Dobrodošli v distopičnem svetu / je to res svet v katerem želimo živeti?
- Shizofrenost desnice / podpirajo Izrael in glasujejo za evrovizijsko popevko
Ob začetku vojne je svet onemel. Čeprav so krožile različne teorije o odgovornosti, je bilo jasno eno: Rusija je napadla suvereno državo. EU in ZDA sta Ukrajini priskočili na pomoč z orožjem in finančno podporo. Janez je bil takrat trdno na njeni strani, Zelenski pa njegov “frend”.
Volitve v ZDA so na novo premešale politične karte. Kdor je verjel, da bo Trump v nekaj dneh končal vojno, je živel v iluziji. Trump namreč govori hitreje, kot razmišlja, predvsem pa ima vedno svojo agendo. V tem primeru ga zanimajo ukrajinska naravna bogastva – premog, litij, uran, zlato, železo … Njegov načrt? “Poračunati” za vso pomoč in si prilastiti ta bogastva, ne le v vrednosti pomoči, temveč večkratno. Ker takšen pač je.
A dovolj o Trumpu in njegovih nebulozah, ki jih proizvaja s takšno lahkoto, da postaja jasno: Američani imajo očitno radi populiste brez vsebine, ki trosijo nesmisle. In jih volijo, ne da bi razmišljali o posledicah.
Vrnimo se k Janezu. Po tem, ko je Zelenski doživel hladen tuš v Beli hiši, bi pričakovali njegov komentar. A ta je – predvidljivo – ostal tiho. Sedaj je ujet med dvema taboroma, ki sta mu oba pomembna, a ne želi zapreti vrat ne enemu ne drugemu. Kar pomeni, da mu Zelenski očitno ni več tako blizu kot nekoč. Namesto tega se bolj nagiba k Trumpu. K Rusiji torej. Tisti isti Rusiji, proti kateri je bil.
Ja, precej shizofrena situacija, a nič presenetljivega. Ko človek ne premore jasnega stališča o tako ključnih dogodkih, to pove veliko o njem. Njegovi privrženci pa se zdaj znajdejo v zagati – kaj sploh pisati na družbenih omrežjih, če ni jasnih navodil?
Ja, tako pa je če pogumni mišek stegne jezik ob prvem dražljaju. In teh je vedno več, zato pa ima mišek vedno bolj ožuljene prstke od kreiranja po tipkovnici iPhona. In tudi vse težje mu izbirati stran. No, kot vsak pameten populist je zdaj tiho, ni udarni parol, te so zdaj uporabne pri upokojencih.
Kar se pa ovčic tiče, tudi pri nas izbirajo svoje bogove na enak način, kot to delajo njihovi maga bratje in sestre čez lužo. Ni ga čez enostavno.
Aja, mišek baje še ni pozabil na zanimivi tuji jezik, ki se ga je učil med funkcionarsko kariero v gnili Jugi, mu zna priti kmalu prav.
Za Janeza, glede na preteklost njegovgea očeta, se bi lahko dejalo, da jabolko ne pade daleč od drevesa. Ne razuemem, da ga nihče od novinarjev ne vpraša o njegovi ljubezni do Trumpa in Orbana, ki sta se pridružila posiljevnju Ukrajine.