Naslov je bil sicer na začetku namenjen drugi temi, ampak sem se odločil, da tokrat pustim politiko ob strani in se raje dotaknem bolj “prvinskih” stvari. Ste se kdaj vprašali, koliko dreka in urina dnevno sproducira človek? Številke so impresivne, še posebej če to pogledam z vidika Ljubljane ali pa Slovenije in v časovnem okviru enega dneva in enega leta. Če vas zanima, potem berite naprej. Če vam je tema odurna, mirno preskočite.
- Poberi drek za svojim psom
- Aleš Primc v “intervjuju” pri Možini o drekovodu / sramota za nacionalko
- Za Vizjaka je vsega kriva smetarska mafija / nekoč so izumili tajkune, sedaj smetarsko mafijo
Vsak človek dnevno proizvede približno 180 gramov dreka in okoli 1,4 litra urina. Posameznik morda ne opazi, kako velike količine bioloških odpadkov to predstavlja, a če pogledamo širšo sliko, se hitro pokaže, da gre za izjemno obremenitev, ki jo je treba obvladovati na sistemski ravni.
V Ljubljani, kjer živi približno 300.000 ljudi, prebivalci skupaj dnevno proizvedejo približno 54 ton blata in skoraj 420.000 litrov urina. Na letni ravni to pomeni skoraj 20.000 ton blata in 153 milijonov litrov urina. Če pogledamo celotno Slovenijo s 2,13 milijona prebivalci, dnevna količina blata preseže 380 ton, dnevna količina urina pa skoraj tri milijone litrov. Na letni ravni to pomeni približno 140.000 ton blata in več kot milijardo litrov urina. Te številke jasno kažejo, kako pomembna je infrastruktura, ki skrbi, da naše okolje ostaja čisto in varno.
Ko odpadki zapustijo naše telo, ne ostanejo preprosto tam, kjer so nastali. Odplake se prek kanalizacijskega sistema odvajajo do čistilnih naprav. V Sloveniji so čistilne naprave zasnovane tako, da obdelajo tako tekoče kot trdne odpadke. Urin vsebuje velike količine dušika, fosforja in kalija, medtem ko blato prinaša organske snovi, bakterije in druge mikroorganizme. Čistilne naprave te snovi ločijo, stabilizirajo in odstranijo, da se prepreči onesnaženje rek, jezer in podtalnice.
Proces čiščenja je sestavljen iz več faz. Najprej mehanične, kjer se odstranijo večji delci in grobi odpadki, kot so papir, plastika ali drugi trdi predmeti, ki bi lahko poškodovali naprave. Sledi biološka faza, kjer mikroorganizmi razgradijo organske snovi v vodi. Tekočina, ki ostane po biološkem čiščenju, je zelo očiščena in pogosto primerna za odtok v naravne vodne tokove. Trdni ostanki, ki jih sestavlja predvsem blato, se nato stabilizirajo, dehidrirajo in lahko končajo kot kompost ali bioplin, ki se uporabi za energijo. S tem postanejo prvotni odpadki vir hranil ali energije in ne le problem, ki ga je treba odpraviti.
Čeprav je postopek kompliciran in zahteva sofisticirano infrastrukturo, so sistematično čiščenje in predelava ključni za zdravje ljudi in okolja. Brez teh naprav bi se že majhne količine bioloških odpadkov hitro kopičile, povzročale neprijetne vonjave in širile bolezni.
Ko boste naslednjič na WC školjki premislite o tem koliko dreka in urina sproducirate v svojem življenju? Približno pet ton dreka in okoli 42.000 litrov urina. Ja, to je naše življenje skozi drugačno perspektivo.
