Porkokracija. Beseda, ki je ne boste našli v Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Za zdaj! Je pa dovolj zgovorna, da opiše pojav, ki ga v zadnjih dneh spremljamo v slovenski politiki. Poslanci SdS so se postavili v bran svinjini, kot da gre za temeljno človekovo pravico in iz kosa mesa jim je zopet uspelo ustvariti ideološki boj. Če bi človek padel z Marsa, bi dobil občutek, da je največji problem Slovenije to ali bo svinjina krožniku ali ne. Ne zdravstvo. Ne stanovanjska problematika. Ne pokojnine. Ne gospodarstvo. Ne prometni kolapsi. Ne! Svinjina.
- Škotski zajtrk tudi za vegane
- Najboljši sladoled v Sloveniji? / Toniš – Eko kmetija Penko, Parje
- Cap Aureo / Grand Park Hotel, Rovinj / ena Michelinova zvezdica, Jeffrey Vella in njihov veganski meni
Nenadoma poslušamo razlage o tradiciji, slovenski identiteti, napadu na način življenja in celo o diskriminaciji večine. Vse zato, ker je nekdo predlagal možnost izbire drugačnega obroka. Ironija je skoraj popolna.
Gre za iste ljudi, ki običajno zagovarjajo prosti trg, svobodo izbire in osebno odgovornost. Ko pa nekdo izbere drugačno prehrano ali predlaga več možnosti pri obrokih, je to že napad na civilizacijo. Očitno svoboda izbire velja le, dokler je izbira svinjski zrezek.
V resnici nihče nikomur ne prepoveduje jesti svinjine. Nihče ne predlaga, da bi izginila iz trgovin ali restavracij. Nihče ne želi odvzeti nedeljskega pečenega mesa. Govor je zgolj o tem, da obstajajo ljudje z drugačnimi prehranskimi navadami, verskimi prepričanji ali zdravstvenimi razlogi. In da bi bilo morda smiselno razmišljati tudi o njih. Ampak to ne prinaša političnih točk.
Veliko lažje je ustvariti občutek ogroženosti. Najti namišljenega sovražnika. Enkrat so to migranti, drugič nevladniki, tretjič električni avtomobili, četrtič vegani. Seznam se sproti dopolnjuje glede na potrebe dnevne politike.
Tokrat je na vrsti svinjina. Prav fascinantno je opazovati, kako hitro se lahko kos mesa spremeni v politični simbol. Kot da prihodnost države visi na svinjski pečenki. Kot da bodo slovenske vrednote izginile v trenutku, ko bo nekdo za kosilo izbral zelenjavni krožnik. Če bi bilo enako energije vložene v reševanje dejanskih težav, bi bila Slovenija danes precej drugačna država.
Toda resnični problemi zahtevajo delo, znanje in odgovornost. Boj za svinjino pa zahteva zgolj glasne izjave, nekaj objav na družbenih omrežjih in dobro odmerjeno količino populizma.
Morda je zato izraz porkokracija tako primeren. Ne opisuje odnosa do hrane, ampak način politike. Politike, ki za vsako ceno išče kulturne vojne tam, kjer jih ni. Politike, ki ljudi deli tudi glede tega, kaj imajo na krožniku. In politike, ki je pripravljena iz kosa svinjine narediti pomembnejšo temo od vsega, kar ljudi v resnici vsak dan bremeni.
Dobrodošli v porkokraciji. Državi, kjer je svinjski zrezek očitno postal pomembnejši od zdrave pameti.
