Očitno v Sloveniji nikoli ne zmanjka potreb po tem, da bi politika zgodovino prilagodila sebi. Tokrat je na vrsti Primorska. Spet.
Državni zbor je 24. septembra 2026 sprejel novelo, po kateri se bo praznik praznik 15. septembra iz dneva priključitve Primorske k matični domovini preimenoval v dan vrnitve Primorske k matični domovini. Leta 2005 vrnitev, leta 2024 priključitev, leta 2026 ponovno vrnitev. Mogoče bi bilo počasi dovolj.
- Borut Pahor in Janez Janša pri nas nista dobrodošla / sporočilo Združenje protifašistov, borcev za vrednote NOB in veteranov Koper
- Vprašanja za zagovornike domobrancev / za tiste, ki želijo spreminjati zgodovino
- 9. maj / Dan Zmage nad nacizmom in fašizmom in domačimi kolaboranti / SFSN
Zgodovina namreč ni word dokument, v katerem vsaka nova oblast popravi nekaj besed, ker ji prejšnja verzija ideološko ni všeč. Primorci zelo dobro vedo, kaj se je na Primorskem dogajalo. Fašizem ni bil neka abstraktna zgodovinska epizoda. Prepoved slovenskega jezika, poitalijančevanje imen, zapiranje slovenskih društev, preganjanje in nasilje so bili resničnost. Prav tako je bil resničen upor proti fašizmu.
Primorci niso samo čakali, da jih bo nekdo po vojni “vrnil”. Sami so se uprli, sami so se borili in sami zahtevali združitev z matično domovino. IX. korpus, 4. jugoslovanska armada, v kateri so se borili tudi številni slovenski prekomorci, ter množično primorsko odporništvo niso politična interpretacija leta 2026, ampak del zgodovine.
Leta 1947 Jugoslaviji ni bila priključena celotna Primorska. Pariška mirovna pogodba je Jugoslaviji dodelila večji del slovenskega Primorja, medtem ko so Gorica, del Goriškega, Beneška Slovenija in Kanalska dolina ostali v Italiji. Trst z okolico pa je postal del Svobodnega tržaškega ozemlja, razdeljenega na cono A in cono B. Tudi zato je zgodba o “vrnitvi Primorske” precej bolj zapletena, kot jo danes skuša prikazati politika. Dejstva, ne pa politično samozadovoljevanje oblasti.
Seveda se lahko zgodovinarji pogovarjajo o tem, kateri izraz je pravno ali zgodovinsko najbolj natančen. Toda obstaja velika razlika med zgodovinsko razpravo in tem, da politika vsakih nekaj let spreminja ime praznika glede na to, kdo trenutno sedi v parlamentu.
Dovolj je. Dovolj je popravljanja zgodovine za dnevne politične potrebe. Dovolj je razlaganja Primorcem, kako naj razumejo lastno preteklost. In predvsem dovolj je tega, da se odnos do fašizma, odpora in osvoboditve spreminja skupaj s parlamentarnimi večinami.
Primorska ima svojo zgodovino, svoj spomin in svoj ponos. Tega ji ni dal parlament in ji ga parlament tudi ne more vzeti. Ko zazveni Vstala Primorska, ljudje vstanejo brez zakona, odloka in političnega navodila. Mogoče je ravno to najboljši odgovor.
Vstani, Primorska! Ne zato, ker ti mora politika povedati, kako se imenuje tvoj praznik. Ampak zato, ker si enkrat že vstala, ko je bilo to precej težje in nevarneje kot danes dvigniti roko za nek amandma v državnem zboru.
