Desna koalicija pripravlja spremembe proračuna za leto 2027. Ko pogledamo, kje namerava zmanjšati sredstva, postane precej jasno, kakšne so njene prioritete. Manj denarja za šolstvo, štipendije, otroške dodatke, socialno pomoč, osebno asistenco in bolnišnice. Finančni minister Andrej Šircelj pa obljublja red, varnost in razvoj. Za koga že?
- Za pokojninsko blagajno 214 milijonov manj, za obrambo 296 milijonov več
- Aroganca Rončevića je prikaz njegove bede
- Vlada jemlje denar Skladu za NVO in ga namenja Skladu za zdravljenje redkih bolezni
V soboto je parlamentarni odbor za finance podprl predlog sprememb proračuna za leto 2027. Skupni proračunski odhodki naj bi se sicer povečali na 19,4 milijarde evrov, toda hudič se skriva v podrobnostih. Predvsem v tem, komu se sredstva zmanjšujejo.
Po podatkih je za osnovno in glasbeno šolstvo predvidenih 208 milijonov evrov manj, za srednješolske programe 74 milijonov in za štipendije 20 milijonov evrov manj. Potem pridemo do socialne države. Za družinske prejemke in starševska nadomestila je predvidenih približno 140 milijonov evrov manj, za denarno socialno pomoč 78 milijonov in za osebno asistenco 55 milijonov evrov manj. Pri otroških dodatkih se v javnosti pojavljajo nekoliko različni podatki, od 51 do 60 milijonov evrov manj. Tudi za investicije v bolnišnice naj bi bilo namenjenih 56 milijonov evrov manj.
To niso nepomembne številke. Za vsako proračunsko postavko stojijo ljudje. Otroci, dijaki, študenti, družine, invalidi in tisti, ki brez socialne pomoči ne morejo preživeti meseca. Pa tudi javne storitve, od katerih smo odvisni vsi.
Minister Šircelj sicer zagotavlja, da se zakonske pravice ne bodo zmanjševale in da bodo vsi upravičenci dobili svoje prejemke. Lepo. Toda če načrtuješ približno 330 milijonov evrov manj za socialne transferje, bi pričakoval, da boš znal pojasniti, kako boš ob nespremenjenih pravicah in usklajevanju z inflacijo prihranil toliko denarja. Vlada namreč še ni jasno predstavila ukrepov, s katerimi namerava doseči načrtovane prihranke.
Tukaj se skriva bistvo celotne zgodbe. Ne gre za to, da bodo jutri vsem znižali otroške dodatke ali štipendije. Gre za to, da vlada že danes načrtuje manj denarja za te namene, ne da bi prepričljivo pojasnila, kako bo zagotovila vse obstoječe pravice.
Sam nimam težav z racionalizacijo države. Prepričan sem, da obstaja precej področij, kjer bi lahko denar porabili bolj smiselno. Toda ko se varčevanje začne pri otrocih, socialno ogroženih in invalidih, se je treba vprašati, kakšno družbo pravzaprav gradimo.
Še posebej zanimivo je, da se vse to dogaja v času, ko poslušamo velike besede o razvoju, varnosti in boljši prihodnosti Slovenije. Proračun je namreč precej bolj iskren dokument kot predvolilne obljube. V njem se vidi, kaj je za oblast pomembno in kaj je pripravljena postaviti na stranski tir.
Če je odgovor manj sredstev za šolstvo, otroke, invalide in socialno najšibkejše, potem bi bilo pošteno, da nam vlada vsaj pove, kako namerava s takšnimi prioritetami zagotoviti boljšo prihodnost. Ker razvoja države ne meriš samo v milijardah evrov proračuna, ampak tudi v tem, kako poskrbiš za ljudi, ki v njej živijo.
