Lokalne Volitve 2026

Kaj razkrivajo rezultati županskih volitev glede političnih strank?

Lokalne volitve so za nami. Vsaj prvi krog. Če pogledamo rezultate županskih volitev, se mi zdi, da so volivci političnim strankam poslali precej zanimivo sporočilo. V Sloveniji očitno na lokalni ravni veliko bolj zaupamo konkretnim ljudem in njihovim listam kot pa velikim političnim strankam. Mogoče bi se morali politiki, ki odločajo o naših usodah, ob teh številkah malce zamisliti.

Na letošnjih lokalnih volitvah se je za 212 županskih stolčkov potegovalo 614 kandidatov. Preprosta matematika pokaže, da smo imeli v Sloveniji v povprečju 2,9 kandidata za en županski stolček. Še bolj zanimivo je, da v 45 občinah sploh ni bilo prave izbire, saj je kandidiral zgolj en kandidat. V teh občinah so bile volitve bolj formalnost kot pa dejanska volilna tekma.

Kaj kažejo prvi rezultati, ki še niso končni, saj bo v 42 občinah potreben drugi krog 29. novembra Po preliminarnih podatkih je 120 županskih mandatov pripadlo kandidatom s podporo skupin volivcev oziroma samostojnim kandidatom. To je precej več kot katerikoli posamezni politični stranki.

Rezultati županskih volitev 2026: koliko županov so dobile stranke?

Med političnimi strankami je največ neposrednih županskih mandatov dobila SdS, in sicer deset. Sliši se veliko, dokler ne pogledamo, koliko kandidatov je imela.

SdS je imela 66 kandidatov, izvoljenih pa je bilo deset oziroma 15,15 odstotka. SD je z 38 kandidati osvojila osem županskih mandatov (21,05 odstotka), SLS s 23 kandidati šest (26,09 odstotka), NSi s 35 kandidati pet (14,29 odstotka), Gibanje Svoboda pa je od 41 kandidatov dobilo enega župana (2,44 odstotka). Demokrati Anžeta Logarja so imeli 17 kandidatov in dobili enega župana (5,88 odstotka).

To so seveda odstotki uspešnosti v prvem krogu, ki se bodo po drugem krogu še spremenili. Vseeno je zanimivo, da je imela SLS glede na število svojih kandidatov višji delež že izvoljenih županov kot SdS, čeprav jih je absolutno dobila manj.

SdS po prvem krogu nima neposredno izvoljenega župana v nobeni od 12 mestnih občin. Njeni dosedanji županski mandati so torej zunaj mestnih občin, medtem ko je zgodba v večjih urbanih središčih nekoliko drugačna.

To je zanimivo razmerje. Stranke, ki se na državni ravni vsakodnevno prepirajo, prepričujejo, kdo ima prav, in nam razlagajo, kdo bo rešil Slovenijo, na lokalni ravni očitno nimajo takšne prevlade pri županskih funkcijah. Seveda je treba dodati, da niso vsi samostojni kandidati resnično politično neodvisni. Nekateri imajo podporo strank, drugi so njihovi člani, tretji pa so ugotovili, da je na lokalnih volitvah precej bolj koristno nastopiti s svojim imenom in svojo listo kot pa z logotipom politične stranke. Tudi to je samo po sebi zanimivo sporočilo.

Občinski sveti: koliko svetniških mandatov so osvojile politične stranke?

Še bolj zanimivo postane, ko pogledamo občinske svete. Za svetniške položaje se je potegovalo kar 18.016 kandidatov za 3.354 svetniških mest. To pomeni v povprečju 5,37 kandidata za en svetniški mandat. Za primerjavo, pri županih je bilo kandidatov za posamezno funkcijo skoraj pol manj.

Pri občinskih svetih je zgodba nekoliko drugačna. Po prvih podatkih Državne volilne komisije je SdS po proporcionalnem sistemu osvojila največ svetniških mandatov med političnimi strankami, sledijo ji Gibanje Svoboda, SD in NSi. Toda pri teh številkah je treba ločiti med prejetimi glasovi, deležem glasov in številom osvojenih mandatov. Poleg tega se v manjših občinah svetniki volijo po večinskem sistemu, zato zgolj podatki proporcionalnega sistema ne pokažejo celotne slike.

Politične stranke imajo torej v občinskih svetih še vedno pomembno vlogo, pri županskih funkcijah pa je zgodba drugačna. Tam so v prvem krogu po številu mandatov izrazito prevladovali kandidati, ki jih predlagajo skupine volivcev. To seveda ne pomeni, da so vsi ti kandidati brez političnega ozadja, vendar kaže, da strankarska oznaka ni nujno odločilna za izvolitev župana.

Če se kdo sprašuje, zakaj imamo v Sloveniji kar 212 občin, je mogoče tudi to zanimivo izhodišče za razmislek. Tako razdrobljena lokalna samouprava pomeni veliko županskih funkcij, občinskih svetov in lokalnih političnih okolij, v katerih lahko osebna prepoznavnost posameznika pomeni precej več kot ime politične stranke.

Zakaj na lokalnih volitvah prevladujejo samostojni kandidati?

Na lokalni ravni volimo ljudi, ki jih pogosto osebno poznamo. Vemo, kdo je uredil cesto, kdo je postavil vrtec in kdo že dvajset let obljublja kanalizacijo. Strankarska pripadnost je lahko pomembna, ni pa nujno odločilna. Na državni ravni je drugače. Tam nam volilni sistem praktično ponuja predvsem politične stranke in njihove kandidatne liste.

Bi bili rezultati parlamentarnih volitev drugačni, če bi imeli volivci več neposrednega vpliva na izbiro posameznikov? Tega ne vemo. Je pa vprašanje na mestu. Ne trdim, da je vsak neodvisni župan boljši od strankarskega. Prav tako ne trdim, da so lokalne liste avtomatično dokaz nezaupanja v politične stranke. Marsikje gre preprosto za osebno priljubljenost dolgoletnega župana, ki mu volivci zaupajo ne glede na politično pripadnost.

Toda dejstvo, da toliko županov nastopa in zmaguje brez neposredne strankarske kandidature, je vendarle vredno razmisleka. Mogoče smo na lokalni ravni res že precej siti etabliranih političnih strank, na državni ravni pa nam obstoječi volilni sistem pušča precej manj možnosti za izbiro mimo njih.

Mogoče bi bil čas, da se politiki namesto praznovanja desetih ali dvajsetih mandatov vprašajo nekaj precej bolj pomembnega. Zakaj toliko volivcev pri izbiri človeka, ki bo vodil njihovo občino, raje obkroži ime samostojnega kandidata kot ime kandidata politične stranke?

Ker mogoče je prav v tem eno zanimivejših sporočil letošnjih lokalnih volitev. Ne nujno, da zavračamo politiko. Mogoče si zgolj želimo več ljudi, ki bodo odgovarjali volivcem, in manj tistih, ki bodo odgovarjali predvsem svojim strankarskim centralam.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja