Priznam. Komaj čakam nedeljo, da bo konec lokalnih volitev. Vsaj prvega kroga. Potem bomo imeli skoraj štiri leta mir pred kandidati za župane, ki so zadnje tedne skakali iz vseh mogočih lukenj. Samo še iz paštete niso skočili in mi ob zajtrku razlagali, kako bo z njihovo izvolitvijo življenje v občini postalo lepše.
- Škoda, ker niso volitve za župane vsako leto
- V Izoli so podporniki SdSovcev ustvarjeni s pomočjo AI
- Volitve za župana Ljubljane 2026. Bo Janković sedmič zmagal?
Ker tole je bilo vse skupaj že malce bizarno. Kamorkoli sem pogledal, povsod kandidati. Sami nasmejani obrazi, same velike besede in same obljube o svetli prihodnosti. Če bi verjel vsemu, kar so obljubljali, bi bil prepričan, da bomo čez par mesecev živeli v nekakšni mešanici Švice, Monaka in Dubaja. Seveda z občinskim proračunom, ki komaj zadošča za krpanje lukenj na cestah.
Vsi so imeli rešitve. Za stanovanja, promet, vrtce, starejše, mlade in vse ostalo. Zanimivo, kako preprosto je rešiti vse težave, ko še nisi župan. Ko si enkrat izvoljen, se čudežno pojavijo težave, za katere pred volitvami očitno nihče ni vedel.
Letos je bilo vse skupaj še bolj zabavno, ker je na pomoč priskočila umetna inteligenca. Očitno je dovolj, da znaš napisati nekaj “promptov” v chatgpt in že si vizionar, strateg in rešitelj občine. Če nimaš dovolj podpornikov, ti jih AI ustvari. Če nimaš idej, ti jih napiše. Če nimaš kaj pokazati, ti nariše občino prihodnosti. Krasno. Škoda samo, da umetna inteligenca ne zna zakrpati lukenj na cestah in zgraditi stanovanj, priskrbeti delovnih mest in napolniti občinske blagajne.
Najbolj me zabava, kako so vsi kandidati tik pred volitvami postali neverjetno prijazni in dostopni. Nenadoma jih zanimajo občani, njihove težave in njihove želje. Vsi bi poslušali, povezovali in sodelovali. Vsi bi delali za ljudi. Človek bi skoraj dobil občutek, da so se na volitve prijavili iz čistega altruizma in da jih oblast sploh ne zanima.
Seveda. In svizec zavije čokolado. V nedeljo bomo torej izbirali med vsemi temi čudovitimi obljubami. Nekateri bodo zmagali, drugi izgubili, večina predvolilnih programov pa bo verjetno končala tam, kamor sodijo tudi predvolilni plakati. V pozabi.
Problemi bodo ostali. Luknje na cestah tudi. Samo nasmejanih obrazov bo manj. To je pravzaprav edina predvolilna obljuba, za katero sem skoraj prepričan, da se bo uresničila. Vsaj do naslednjih volitev bom lahko v miru odpira pašteto in me ne bo strah, da bo iz nje skočil kandidat za župana.