Riva Split je pred manj kot letom doživela popolno preobrazbo. Po županovem ukazu in zapravljnih milijonih kun, so jo letos končno odprli in predstavili prebivalcem Splita. Ti si niso bili med seboj enotni ali jim je bolj všeč nova ali pa jim je bila bolj pri srcu stara Riva.
Ko sem se sprehajal po promenadi in opazoval plastične stole za plastičnimi mizami, ki so se neonsko svetile v noči in ko sem iskal kaj, kar bi se razlikovalo od drugega, sem ugotovil, da so vsi lokali isti. Saj morajo biti. Ravno to, kar se mi je zdelo pomembno na stari Rivi, so uničili. Raznolikost, možnost izbire in predvsem izbiro. Sedaj pa je vse sterilno.
In ko sem se vrnil v mislih dve leti nazaj, ko sem se nazadnje sprehajal po stari Rivi in se spomnil tistega občutka, priznam, da je bilo takrat veliko lepše.
Upam, da se kaj takšnega ne bo zgodilo z Ljubljano, ki je sedaj eno precejšnje gradbišče. Obnavlja se, popravlja se, gradi se. Mogoče bo Zoran Jankovič po dolgem času, kot Ivan Hribar, župan, ki bo spremenil Ljubljano. Ki bo končno zgradil stadion in ki bo poskrbel za preobrazbo mesta. Vendar upam, da ne tako radikalno, kot so to naredili v Splitu z Rivo.
Tole s Splitsko rivo, sem letos tudi sam opazil in bil razocaran ;(
jaz pa ravno prebral tvoj dogodek s sprehoda po ljubljani :) precej podobne misli :)
meni pa je bila letos nova riva vsec :P
Spličani precej enotno ne marajo nove rive, za tiste držlce tend se je uveljavil izraz “vješala”. :)