• 3 min. branja

Sedim v postelji in razmišljam… je malce parafraziran uvod (sicer Marko začne svoje glose s stavkom – Sedim v močvirju in razmišljam) v gloso Marka Radmiloviča – Zapisi iz močvirja, ki jo je mogoče slišati v etru Vala 202 vsak torek ob 16:30, prav tako pa jo je mogoče poslušati preko podcastov na MMC RTV Slo, ali pa si je mogoče prebrati njegove “tedenske kolumne” na blogu Marka Radmiloviča Zapisi iz močvirja, kjer je odlično zapisal:

Blog začenjam pisati, ko so vsi ostali nehali. Ljudje so namreč pogruntali, da pisanje ni enostavno. Ker mnogokrat izraža to, o čemer človek razmišlja. In so blogerji ugotovili, da če ne pišeš bloga vsak dan, potem tudi ne razmišljaš vsak dan. Kar pa zna biti nerodno.
Jaz razmišljam enkrat tedensko. Je pa res, da mi to plačajo. Kar pa ne pomeni, da od razmišljanja živim in še manj pomeni, da živim, ker razmišljam.

Verjetno vsi veste, da sem “obseden” s poslušanjem Vala 202 v avtu, oz. da je to edina postaja ki jo sploh poslušam v avtu. Prav tako pa je verjetno jasno, da ne prenesem oddaj, ki jih uspe sproducirati naša nacionalna televizija (no, tudi druge niso nič boljšega!). Poleg tega pa nas “razni” kolumnisti zasipajo s svojimi “umotvori” v vseh mogočih edicijah, kljub temu da so se zdavnaj že izpeli in je njihovo edino orožje provokacija. In kaj imajo Zapisi iz močvirja z vsem tem?


Veliko in nič! Namreč Marko Radmilovič se precej poglobljeno vtakne v stvari o katerih piše kolumno in to na tak način, da ga je super poslušati. Večkrat se mi je zgodilo, da sem ostal v avtu in sem poslušal gloso do konca in so me ostali, ki so me čakali zunaj čudno gledali. Ampak Zapisov mi nihče ne more vzeti, ker so odlični.

Pri vsem tem pa je zanimivo tudi to, da se z avtorjem skoraj vedno strinjam in le redko najdem kakšno drobno “opazko”, ki me sicer zmoti, vendar jo že v naslednjem trenutku zamenja navdušenost nad čim drugim, kar je odkril pisec.

Vesel sem, da obstajajo takšne stvari na nacionalnem radiju in priznam, da bi bilo super, če bi našli še kakšnega tako pronicljivega in poglobljenega pisca “kolumen”, ki gredo v eter in polepšajo poslušalcem marsikater dan.

Marko… še na mnogo odličnih, predvsem pa brez balasta poslušljivih Zapisov iz močvirja!!

Za pokušino pa delček enega izmed Zapisov – SNIFEK AL PA DVA, TO NAM KORAJŽO DA

Danes pa začnimo z znamenitim biblijskim rekom, ki smo ga priredili za sodobno rabo.
»Kdor je brez droge, naj prvi odstriže las«! -vzklikne poštenjak ob novem pogromu nad ministrico Katarino Kresal. Še preden pa se lotimo materije same, z žalostjo in gnusom ugotovimo, da so v državi špicljev, ovaduhov in tožibab vseh vrst, podlegli še zadnji; celo plemeniti ceh frizerjev bo poslej podvržen ovaduštvu, saj pramen las s Katarinine glave po novem velja več kot »1 giga« informacij iz razvpitega wikileaksa. Kajti las s Katarinine glave ne bi pomenil le ponižanje pravne države, kot bomo videli v nadaljevanju, temveč bi v simbolnem smislu poslal Katarino po Samsonovi poti, ko so mu božanske moči pošle skupaj s prvim odstriženim lasom. Namreč; še pomnimo rdečelične LDS-ovce, ko so prihajali iz prvega sestanka z bodočo predsednico, očarani nad njeno lepoto, h kateri blont naglavno okrasje, mokre sanje slovenskega moškega, pripomore levji delež.
Vendar pustimo lase in njih mitološko vlogo, ter se vsaj za trenutek spustimo v temni in čarobni svet drog.