• 2 min. branja

Baseball mi je bil že všeč kot otroku. V otroštvu sva z bratrancem sama naredila baseball kij in potem smo “igrali” na sosedovem travniku in mu ga tudi primerno uničili. Ko je sosed opazil naše početje, ni bil navdušen in ni imel razumevanja nad našim športnim udejstvovanjem. Tako se je moja baseball kariera precej hitro končala. Kasneje sem v življenje še sedem let treniral rokomet, vendar vedno sem imel nekje v sebi željo, da bi se preizkusil v igranju baseballa, saj sem imel vedno precej dober met, pa tudi dovolj hiter sem bil, da bi lahko osvajal bazo za bazo.

Septembra se je Viniju porodila ideja, da bi lahko prebivalci Mesarske ulice imeli svojo softball ekipo. Da bi se skupaj rekreirali, predvsem pa da bi skupaj šli na kakšno zaluženo pivo po napornem treningu. No, tudi koga, ki ne živi na Mesarski so sprejeli v svojo ekipo, ki se imenuje #mesarji – namreč večina ekip, ki tekmuje pri nas v softball prvenstvu ima imena po živalih – zajčki, veveričke, srničke (pretiravam!)

Ker nismo več najmlajši in ima vsak od nas cel kup obveznosti je do prvega treninga trajalo precej časa. In potem je trajalo še nekaj časa da je Vini naročil vso opremo, ki jo potrebujemo. Sedaj smo pripravljeni in dvakrat tedensko treniramo – po dve uri tekanja, lovljenja, udarjanja.. V bistvu je ta šport bolj naporen, kot sem pričakoval, prav tako pa je precej čuden, ko brezglavo tekamo naokoli – ker še ne poznamo čisto vseh fines in podrobnosti. Na srečo nam pri vsem tem pomaga Aleksandra Prus, ki je trenirala softball pred leti in tako nam z napotki in kot del ekipe precej pomaga, da sploh vemo, kaj moramo početi. Da ne bo pomote – pravila so jasna in so kul, ampak z njimi je tako, kot je vedno s pravili – v praksi se da marsikaj narediti na malček drugačen način in je vse skupaj potem precej lažje.

Da ne izpade vse skupaj otroško – čez tri tedne nas čaka prva tekma, kjer bodo #mesarji šli v boj z ostalimi živalicami. In ne, ni tako preprosto, kot izgleda na prvi pogled – že metanje (pitch) žoge 15 metrov v točno določeno točko je naporno. Predvsem zato, ker moraš metati žogo izpod roke in ne iz zamaha. Ampak se bomo že navadili in bomo našli mesarski način, da nam bo uspelo!

Aha. Ekipa #mesarji je precej pestra in zanimiva. Trenutno nas je v skupini 23! Večina je iz sveta internetov, dizajna, oglaševanja. Na treninge pa nas ponavadi pride med 8-12. Kar je vseeno premalo, pa vendar vseeno dovolj, da lahko preizkušamo takšne in drugačne udarce in se lovimo kot nori naokoli.

Takole pa izgleda naša igra: