Pisalo se je leto 2007, ko sem zapisal – Facebook je kul. Bil je nekaj novega, drugačnega, omogočal je iskanje kolegov, s katerimi sem izgubil stike pred mnogo leti, omogočal je deljenje informacij. Bil je zanimiv in bil je precej naiven. Naiven v smislu, da ni bil njegov edini motiv ustvarjanje dobička. Leta kasneje je moj pogled na Facebook povsem drugačen in tudi zapisal sem ga že večkrat. Edini namen Facebooka je ustvarjanje dobička, kar je povsem razumljivo, vendar po drugi strani pa se čedalje bolj pozablja na uporabnike, ki smo tisti, ki prinašamo denar, ki ga oglaševalci pustijo na Facebooku.
- Zakaj sem v naslovu zapisal Facebook vs YouTube?
Iz preprostega razloga. Ker sta to dve dokaj podobni platformi, vendar zelo zelo različni. Facebook ima za seboj algoritme, ki glede na interakcije med posamezniki, prikazujejo njihove objave. Uporabniki Facebooka nikoli ne vidim vsega, kar objavijo naši prijatelji v naši časovnici, niti ne vidimo vseh objav, ki jih objavijo upravitelji Facebook strani, katerih fani smo postali. Vse kar se dogaja na Facebooku je “zavito v tančico skrivnosti”, saj je to Facebookov poslovni model, ki jim prinaša enormne zaslužke (7,5 milijarde dolarjev v letu 2013). V zadnjem času so upravitelji Facebook strani ugotovili, da se je doseg njihovih objav precej zmanjšal – namreč število ljudi, ki je videlo njihove objave pred tem je bilo precej višje, kot pa je po spremembi. Ampak Facebook ima rešitev za to – če plačate, potem bo vaša objava dosegla enako vidnost, kot jo je pred spremembo algoritma. Torej ima Facebook v roki vzvod, s katerim povečuje svoj dobiček, kar ni nič spornega in povsem razumljivo.
Vendar pozor. Ko plačate, da vašo objavo vidi več ljudi, se to zgodi med ljudmi, ki so vas na Facebooku že “lajkali”, ali pa so to prijatelji teh uporabnikov. V čem je torej smisel plačevanja (boostanja) objav? V tem, da vaše prodajno oblikovano objavo vidijo vaši potrošniki, vendar se ne širi med potrošniki, ki še ne kupujejo vaših izdelkov? Malce napačno, pa vendar ok za tiste, ki se jim gre za brand engagement in za tiste, ki radi prodajajo “številke” ljudi, ki so lajkali objavo.
Dejstvo je, da so najbolj lajkane stvari na Facebooku tudi temu primerno “čudne”. Otroci, motivacijski pregovori, “kjut” živalce in podobna šara, ki jo upravitelji Facebook strani najdejo na spletu in jo mirne duše objavljajo so najbolj priljubljeni. Resne stvari pač niso toliko blizu uporabnikom Facebooka, ki tam iščemo zabavo.
Iz prve roke – objavo, ki je bila povezava na ta blog in je dobila preko 1500 lajkov, je kliknilo manj kot 2000 uporabnikov. Če bi prodajal karkoli, bi bil to zelo slab rezultat, kajne? Povprečen CTR pri Facebook oglasih je 0,05%!
- Kaj je drugače na YouTubeu, kot na Facebooku?
Na YouTubeu ni pametnega algoritma, ki bi prikazoval videoposnetke samo določenim osebam. Število ljudi, ki vidijo kvaliteten videoposnetek, je lahko zelo veliko in ljudje sami določamo, s kom želimo deliti videoposnetke. Niti ne moremo plačati YouTubeu za to, da bi naš videoposnetek videlo več ljudi. Lahko oglašujemo na njem in tako dosežemo ljudi, ki so si ogledali posnetek in jih očitno nekaj v povezavi z njim zanima. Seveda ne morem mimo dejstva, da je večina vsebine na YouTubeu zabavne, vendar vsaj ni toliko tega, kot je na Facebooku.
CTR oglaševanja je okoli 2%, kar je precej boljše kot pa pri Facebooku, da o tem, komu gre denar, niti ne govorim – namreč denar na YouTubeu med drugim dobi uporabnik, ki ustvarja vsebino, za razliko od Facebooka, ki je uporabnik izkoriščen za to, da ustvarja vsebino in še plačuje za to, da jo kdo vidi – denar pa se steka na Facebook račun.
- Kaj naj napišem namesto zaključka?
Sam sem verjel v to, da bo Facebook že dve leti nazaj začel izgubljati uporabnike. Vendar sem se motil. Očitno uporabniki potrebujemo “kanal”, kjer lahko “stalkamo” kaj delajo drugi, kjer lahko objavljamo vse, kar nam pride na pamet in itak le redki to vidijo – kljub temu, da imamo občutek, da bo vsako stvar videlo celo vesolje. Sicer pa si vsak svojo zabavo izbira sam. In to je edino prav.
Super, da si prevedel video.
Facebook bi bil odlična aplikacija, če bi ostal to, čemur je bil prvotno namenjen in ustrezno poimenovan, torej da omogoča, da bivši sošolci in sodelavci pa tudi bivši znanci ostanejo v stiku oziroma se znova najdejo
Razlog, da se vse tovrstne aplikacije sfižijo, je zelo preprost. Pred mnogimi leti so mnogi programerji, večina od njih z bajnimi plačami pri fortune500 ali državnih podjetjih prišla na briljantno idejo, da mora biti software brezplačen, posledično pa se je to razširilo tudi na spletne aplikacije.
In zdaj smo že dolgo v situaciji, da bi si isti uporabniki, ki s za mobilno telefonijo, internet in TV pripravljeni odštetu po 100 EUR na mesec, raje odrezali roko, kot da bi plačali 1 EUR na mesec za aplikacijo tipa Facebook.
In ker vemo, da zastonj kosila pač ni, in mora vsako storitev nekdo plačati, Facebook in vsi ostali pač služijo tistim, ki poravnajo račun. To pa so oglaševalci in pa tajne službe ZDA, ki imajo pomemben delež lastništva pri Facebooku.
povsem korektno in tocno.. to je problem.. in zato lahko pizdim nad njim :)
Kako to misliš, da youtube nima algoritmov? (Na YouTubeu ni pametnega algoritma, ki bi prikazoval videoposnetke samo določenim osebam. ) Seveda jih ima.
In tudi na facebooku imaš lahko ogromno ogledov (ogromno je relativno). Recimo kolega je objavil tale post – – ki je ravno zaradi facebooka doživel ogromen boost. Ki za ogromne faktorje presegajo njegove prejšnje objave.
Logicno je, da bo platforma zahtevala nazaj svoj doprinos. Ali si mislil, da ti bodo zastonj omogocili mrezenje?