Piščančja šunka, mesni sir, zelenjavna hrenovka, vegetarijanski čevapčiči …

Včeraj sem na televiziji zagledal oglas za piščančjo šunko Perutnine Ptuj in bil presenečen. Namreč, če je meni kaj znano, se šunka dela iz prekajenega svinjskega stegna. V piščančji šunki pa verjetno svojega odtisa ni pustil “prasec” in dvomim, da je narejena iz piščančjih stegen?!

Zavedam se, da je težko poimenovati nove proizvode in da je vedno lažje iskati podobne proizvode in jim dodati besedo. Kljub temu, da proizvod nima nobene veze z originalnom, pa je potrošnikom precej lažje takšno razumevanje. Manj je potrebnega vlaganja v marketing, predvsem pa se “jadra” na prepoznavnosti izdelkov, ki so že dolgo časa v veljavi. Sam sicer piščančje šunke ne bom preizkusil, me pa zanima, če je res podobna pravi šunki?

Zadnja leta je takšnih izdelkov vse več, sploh od pojava obsesije z zdravim načinom življenja, ko smo se ljudje odločili za drugačen način prehranjevanja in smo živalske izdelke zamenjali z zelenjavo – s tem smo na jedilnike dobili cel kup izdelkov, ki imajo “čudna imena”:

  • zelenjavna hrenovka
  • vegetarijanski čevapčiči
  • veganska zaseka
  • veganski burger
  • veganska pleskavica

Verjetno je jasno o čem pišem, kajne? Da zgoraj omenjeni proizvodi nimajo nobene veze z originalnimi proizvodi po katerih so dobili imena, so pa s takšnim načinom poimenovanja precej lažje zapomnljivi, predvsem pa so njihova imena precej bolj opisna.

Strinjam se, da gre za precej smešno situacijo, ko nekomu omeniš vegetarijanske čevapčiče. Vendar je to vseeno precej bolj preprosto, kot pa če bi omenjal “svaljke” iz mlete zelenjave in popečene na žaru. V bistvu se bomo morali počasi soočiti, da bo čedalje več takšnih proizvodov in jedi, ki ne bodo imeli nobene veze z originalnom, ampak bo njihovo poimenovanje baziralo zgolj na podobnosti.

Kot vegan priznam, da še nisem poskusil zelenjavne hrenovke, vegetarijanskih čevapčičev, veganske zaseke in veganske pleskavice. In verjetno nič od tega tudi ne bom – kajti, če bi si želel čevapčiče, bi jedel prave čevapčiče. In če bi si zaželel zaseke, to ne bi bila veganska zaseka.

Sem pa pojedel že precej veganskih burgerjev. In v tem primeru gre spet zgolj za poimenovanje – ker je precej lažje, kot naročiti ali pa celo prodajati: zelenjavni patty v bombetki, z dodatki zelenjave in različnih omak, ki so narejene brez živalskih sestavin. Nekateri veganski burgerji so zaradi različnih omak dejansko spominjali na okus pravega burgerja. Vendar sam nisem nikoli iskal pravega burgerja v veganskem burgerju.

Na koncu mi pa ostane še mesni sir? Tega poimenovanja, ki je že res staro, nisem nikoli razumel. In tudi nisem nikoli preizkusil, čeprav pravijo, da je odličen. Zakaj hudiča bi poimenoval jed, ki ne vsebuje sira po siru? Mogoče zaradi oblike? Ali pa strukture? V tem primeru ne gre za posnemanje nečesa, kar že obstaja, ampak gre dejansko za besedo, ki je opisovala prvotni izdelek, ki pa je bil brez sira.

Vsekakor pa imam raje takšna poimenovanja, kot pa imena, ki jih vse pogosteje slišimo: juhica, krompirček, solatka, jajček, sladička …