Pred par dnevi sem pisal o tem kako je pot na morje zgledala nekoč in danes. Danes pa se bom dotaknil še enega fenomena, ki se ga verjetno spominjamo vsi ki smo malce starejše generacije. Terasa bandi so bili ena izmed tistih “atrakcij”, ki je bila prisotna na vsaki terasa restavracij v kampih. Saj veste, glasba, da so se turisti lahko zavrteli, če pa si imel prikolico blizu takšne restavracije pa je to pomenilo 10 dni enak repertoar glasbe in dovtipov med pesmimi.

Jadran. Neskončno število turistov, ki gredo na večerni sprehod in nakup vseh nepotrebnih izdelkov, ki jih domačini na “štantih” prodajajo. Mešanje različnih govoric, ki so nam vse precej blizu, vonj po starem olju iz bližnje gostilne.

Visoke cene v lokalih, ker morajo domačini v treh mesecih, kolikor traja sezona, zaslužiti za celo leto, da bodo lahko preživeli. Tetoviranje s hano in sladoledarji, ki poskušajo biti smešni in zanimivi, ko se igrajo s turisti in jih nategujejo. Par podob iz počitnic, ki so vedno znova enake.

Ki se ne spremenijo niti po tridesetih letih. Vendar obstaja še ena podoba, ki pa je vedno enaka, ne glede na to, kam prideš. Terasa band:

  • vsak večer je bil povsem natančno določen repertoar pesmi, ki se v desetih dneh ni spremenil niti za en sam komad
  • govor pevca med komadi je bil natančno vnaprej pripravljen in se ni razlikoval med seboj
  • šale in dovtipi, ki jih je povedal, te niso mogli presenetiti, saj so bile vedno enake
  • pozivi na ples in poziv k dvigu rok za ploskanje so bili vnaprej določeni
  • fušanje je bilo vključeno – ampak po zadostni količini popitega alkohola je to postal najmanjši problem
  • ljudje so plesali na terasi in uživali v zvokih in bili žalostni, ko je moral terasa band končati z igranjem
  • naslednji dan se je celotna zgodba ponovila in se ponavljala, dokler nismo odšli iz avtokampa nazaj domov
  • naslednje leto, ko smo prišli v kamp – veste, kdo nas je pričakal na terasi???

Na srečo smo bili v avtokampu (v konkretnem primeru govorim o Stoji in Malem Lošinju) samo deset dni in sem nekako še preživel. Če bi bil v kampu tri tedne, kot je sedaj to navada, bi iskal pomirjevalne tablete, da bi lahko zadržal. Takrat je bilo drugače in je bilo to del dopusta.

Verjetno tudi v letu 2019 še vedno živijo terasa bandi, ki navdušujejo turiste, ki so s seboj v avtokamp prinesli zaloge piva za celih 14 dni. Mame se še vedno zvečer uredijo “kot iz škatlice”, ko svoje otroke peljejo na promenado in kjer še vedno kraljujejo sladoledarji, ki se še vedno trudijo biti smešni.

Zadnja leta se je precej stvari na Jadranu spremenilo. Končno so ugotovili, da ljudem ni dovolj zgolj terasa band in čudovita narava, ampak je potrebno vlagati v infrastrukturo. Nastajajo veliki hotelski kompleksi, ki jih poznamo iz Turčije, Egipta in ostalih turističnih destinacij, ki so nam postale blizu.

Hrvaška postaja vse bolj premium destinacija, prav takšne pa so tudi cene v visoki sezoni. Ker se klientela spreminja se bodo morali kmalu zavedati, da bodo turistu morali ponuditi več, da bo plačal cene, ki jih imajo. Ampak glede na to, da terasa bandi še vedno obstajajo …

Leave a Reply

Your email address will not be published.

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.