Pred dvema dnevoma se je zgodila prometna nesreča v Mengšu. Voznik je zbil peško in jo pustil ležati sredi cestišča. Na srečo je na kraj dogodka prišel policist v civilu, ki je poklical policijo in reševalno vozilo. Kaj se mora zgoditi človeku v glavi, da zbije pešča in odpelje naprej? In kaj se mora zgoditi z ostalimi udeleženci, da se ne ustavijo, pomagajo poškodovani osebi in pokličejo reševalce?
- Kdaj odvzem e-skirojev (električnih skirojev) iz prometa / 178 nesreč s skiroji v letu 2019
- Zakaj Zasavci protestno ne zapremo avtoceste proti Ljubljani za par ur?
- Zakaj Slovenci potrebujemo svojo letalsko družbo? Da se bodo priviligiranci lahko vozili z njimi
Kaj bi storili vi v takšnem primeru, če bi zbili pešca? Če bi se peljali mimo poškodovanega pešča, ki bi ležal sredi cestišča? Bi odpeljali naprej, ali bi ustavili vozilo in pomagali?
Mogoče za začetek zgolj 110. člen (dolžnostna ravnanja ob prometni nesreči) Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP-UPB2):
Vsakdo mora pomagati pri prometni nesreči, če je treba:
- rešiti človeška življenja;
- preprečiti ogrožanje drugih udeležencev cestnega prometa;
- preprečiti ali omiliti ekološko nesrečo.
Po prometni nesreči mora udeleženec prometne nesreče:
- ustaviti vozilo;
- zavarovati in označiti kraj nesreče, pri prometni nesreči I. kategorije pa vozilo čimprej odstraniti z vozišča;
- pomagati poškodovanim;
- obvestiti policijo, center za obveščanje ali koga drugega, ki lahko obvesti policijo, razen pri prometni nesreči I. kategorije;
- soudeleženim ali poškodovanim v prometni nesreči posredovati ime in priimek ter naslov, posredovati podatke iz vozniškega dovoljenja in prometnega dovoljenja ter posredovati podatke o obveznem zavarovanju ali izpolniti Evropsko poročilo o prometni nesreči;
- osebi, ki ji je povzročena škoda, pa je ni na kraju nesreče, posredovati svoje osebne podatke;
- ostati na kraju prometne nesreče, dokler ni končan ogled, razen če tisti, ki vodi ogled, ne odloči drugače. Če je treba rešiti človeško življenje, lahko udeleženec prometne nesreče začasno zapusti kraj prometne nesreče, vendar se mora takoj, ko je to mogoče, vrniti.
Torej ne, ne morete odpeljati mimo poškodovane osebe, ker se vam mudi v službo, ali pa zamujate na telovadbo. Vaša dolžnost je, da se ustavite in pomagate. Ampak očitno je to postala znanstvena fantastika v Sloveniji. Očitno je lažje pogledati v stran, kot da se ni nič zgodilo in odpeljati mimo.
Si lahko sedaj za trenutek predstavljate, da se to zgodi vam? Da ležite sredi ceste, ko vas je ravnokar zbil avto in vam nihče ne pomaga? Precej podobna situacija kot pri nasilju – ko moški sredi ulice pretepa žensko in se nihče ne zmeni za to, ampak se vsak dela, kot da ni nič videl in gre mirno mimo.
Smo res postali takšne riti, da znamo skrbeti zgolj in samo še za svoje riti? Ali je to dejansko svet v katerem se dobro počutimo in želimo živeti v njem? Žalostno, predvsem pa precej grozna misel na to, da lahko umreš sredi ceste, ker se ljudem vse preveč mudi, ti pa si zgolj ovira, ko ležiš poškodovan sredi cestišča in ti nihče ne pomaga.
Meni takšen svet ni všeč.
Zase vem, da ne bi mogel mirno živeti, če bi nekoga zbil. Individualizem in kapitalistični svet ubijata dobesedno!!!
jeap. samo “jaz” sem pomemben. vse ostalo je kolateralna skoda
Mislim da je to stvar posameznika, kok je v tistem trenutku psihično močan, ko naredi kaj takega. Mi vsi lahko rečemo, da bi v tistem trenutku pomagali, ampak neveš, dokler se ti nezgodi. Pomoje ljudje zbežijo bolj zaradi šoka, in jim je kasneje pošteno žal. Nekaj podobnega je tudi s tistimi, ki pozabijo otroke v avtomobilu. Vsak se sprašuje, kako je to mogoče, ampak nažalost je. In lahko se zgodi vsakemu.
Mislim da je to stvar posameznika, kok je v tistem trenutku psihično močan, ko naredi kaj takega. Mi vsi lahko rečemo, da bi v tistem trenutku pomagali, ampak neveš, dokler se ti nezgodi. Pomoje ljudje zbežijo bolj zaradi šoka, in jim je kasneje pošteno žal. Nekaj podobnega je tudi s tistimi, ki pozabijo otroke v avtomobilu. Vsak se sprašuje, kako je to mogoče, ampak nažalost je. In lahko se zgodi vsakemu.