Gospodarsko interesno združenje koncertnih organizatorjev Slovenije (GIZ KOS) je reprezentativna organizacija slovenskih organizatorjev koncertov in drugih dogodkov. V združenje so včlanjeni samostojni podjetniki, posamezniki in drugi gospodarski subjekti, ki v Republiki Sloveniji organizirajo koncerte in se ukvarjajo z glasbeno prireditveno in tej dejavnosti sorodno dejavnostjo.

GIZ KOS je tudi sopodpisnik Poziva k izredni in trajnostni podpori slovenskega glasbenega sektorja, ki je bilo 14. aprila na Vlado Republike Slovenije ter vse pristojne organe posredovano s strani več kot dvajsetih slovenskih glasbenih organizacij. Do danes je poziv podpisalo več kot sto glasbenih organizacij. Seznam je dostopen na http://www.sigic.si/poziv-k-izredni-in-trajnostni-podpori-za.html.

Zaradi vladnih akcij v zvezi s SARS-CoV-2 so javne prireditve od 7. marca 2020 prepovedane za nedoločen čas. Organizatorji javnih prireditev od takrat ne moremo izvajati dejavnosti in nimamo nobenih prihodkov. Za nedoločen čas smo prisiljeni odpovedati vse prireditve, ki bi morale biti realizirane. Ker ni znano, kdaj bo prepoved prenehala, ne moremo dogovoriti nadomestnih terminov prireditev, kar zlasti velja za prireditve z mednarodnimi izvajalci.

Zaradi odpovedi nas že bremenijo stroški, ki so nastali v času priprav (stroški izvajalcev programov oz. nastopajočih na prireditveh, izvajalcev storitev prodaje vstopnic, stroški promocije, ostali stroški nastali v času priprav prireditev), ki jih moramo plačati kljub temu, da prireditev ne moremo realizirati in ne bomo imeli nobenih prihodkov.

Poleg organizatorjev koncertov – nosilcev projektov in glasbenikov, so zaradi prepovedi prireditev brez dela in prihodkov ostali vsi izvajalci storitev, potrebih za realizacijo, kot so izvajalci tehnične podpore (ozvočenje, osvetlitev, video, scena,…), izvajalci nujne medicinske pomoči in obvezne službe varovanja, izvajalci gostinskih storitev in tudi izvajalci storitev, povezanih s turizmom.

Za dejavnosti organiziranja javnih prireditev (kulturnih, umetniških, zabavnih, športnih in drugih), ki ustvarjajo edini prihodek s prodajo vstopnic za prireditve, veljajo določene specifične značilnosti, ki jih je nujno potrebno upoštevati pri oblikovanju predloga omenjenih sektorjev:

  • delo je projektno: koncentrirano je v obdobju priprav na prireditev, v času izvedbe prireditve in z zaključnimi deli po njej;
  • organizator nima rednih mesečnih prihodkov; prihodek je ustvarjen šele po realizirani prireditvi (v primeru večjih prireditev, ki so pogosto povezane s celoletno pripravo, je to lahko samo enkrat letno);
  • edini prihodek organizatorjev prireditve je ustvarjen s prodajo vstopnic; prihodek je pogojen z realizacijo prireditve in dosežen po realizirani prireditvi;
  • večina stroškov prireditve nastane v fazi priprave prireditve (storitve oblikovanja in oglaševanja, predplačila honorarjev izvajalcem, storitve prodaje vstopnic…), ki jih organizator pokriva sproti s prihodki od kart, prodanih v predprodaji;
  • zaradi prestavljenih prireditev bodo obračuni posamezne prireditve zajemali dokumente izdane tako v letošnjem kot v prihodnjem letu, kar bo privedlo do zmede pri končnih obračunih in obračunu DDVja
  • ker se prireditve, predvsem mednarodnih izvajalcev dogovarjajo in načrtujejo 6 do 12 mesecev vnaprej, moramo biti seznanjeni z datumom prenehanja ukrepa prepovedi javnih zbiranj.

Zaradi prepovedi javnih prireditev je ogroženo preživetje posameznikov in tudi celotne panoge.

Zaradi tega so mnoge države sprejele posebne ukrepe za zaščito glasbene industrije in še posebej za zaščito organizatorjev koncertov in drugih prireditev. Delni seznam ukrepov po državah je v prilogi tega pisma. Širši seznam ukrepov, ki omogočajo primerjalno analizo in aplikacijo na slovenski prostor, je dostopen tudi na straneh: https://www.impalamusic-covid19.info/national-action in https://www.culturalpolicies.net/covid-19/.

Za ublažitev in odpravo posledic prepovedi izvajanja javnih prireditev ter zagotovitev okoliščin za čim hitrejšo povrnitev moči sektorju, ki zaposluje ogromno število zaposlitvenih profilov, predlagamo naslednje ukrepe:

  1. časovna omejitev ukrepa prepovedi javnih zbiranj

Ker ukrep prepovedi javnih prireditev ni časovno omejen, ne vemo na katero obdobje naj prestavimo prireditve, prav tako se dogovori za nove prireditve izvajajo od šest do dvanajst mesecev vnaprej, kar pomeni, da je potrebno v tem času pričeti z dogovarjanji za prireditve, ki jih želimo izvesti leta 2021;

  1. oprostitev obveznosti za vračilo kupnine pri prestavljenih in odpovedanih dogodkih in nadomestitev z možnostjo vrednotnic (“voucherjev”) za druge dogodke istega organizatorja v obdobju dveh let

Predlagamo, da se člen 101A ZIUZEOP spremeni tako, da omogoči izdajanje vrednitnic tudi za koncerte in druge prireditve. V prilogi dodajamo predlog rešitve, ki je bil sprejet v Belgiji.

  1. oprostitev plačila prispevkov za samozaposlene za ves čas trajanja prepovedi javnih prireditev

Ker v obdobju prepovedi javnih prireditev ne bomo imeli nobenih prihodkov, nas plačevanje prispevkov še dodatno bremeni – kar bo pripeljalo do nelikvidnosti in posledično tudi prenehnja delovanja;

  1. mesečni temeljni dohodek 700 EUR za vse samozaposlene za ves čas trajanja prepovedi javnih prireditev

Zaradi prepovedi javnih prireditev ne moremo opravljati dejavnosti in smo posledično ostali brez vsakršnih prihodkov. Ogroženo ni samo naše poslovanje, ampak tudi naša eksistenca – mislimo, da smo v vsem času v katerem nam je zaradi prepovedi javnih prireditev onemogočeno poslovanje, upravičeni do temeljnega mesečnega dohodka v višini, ki predstavlja dostojno preživetje;

  1. odprava omejitev, ki izhajajo iz 37. člena ZIUZEOP za samozaposlene v kulturi in samozaposlene z dejavnostjo organizacije dogodkov

Naše poslovanje je projektno in zaradi tega nimamo rednih in primerljivih mesečnih prihodkov. Zato predlagamo popolno odpravo omejitev, ki izhajajo iz 37. člena ZIUZEOP ali vsaj spremembo tega člena, ki upošteva tudi posebnosti projektnega poslovanja. Ker bodo prireditve iz leta 2020 prestavljene v leto 2021, bomo v letu 2021 beležili višje prihodke kot leta 2020. Zato predlagamo, da se v primeru spremembe 37. člena upošteva samo primerjava letnega povprečja med letoma 2019 in 2020;

  1. financiranje vseh prispevkov (prispevki iz bruta in prispevki na bruto) in davkov za plače redno zaposlenih, ki ostanejo v delovnem razmerju in kritje celotnega nadomestila plače, ki ga prejme delavec za čas čakanja na delo (80% od povprečja zadnjih treh mesecev) z namenom ohranitve delovnih mest, z možnostjo podaljšanja do meseca septembra zaradi narave dela in ob določenem izpadu prometa v prvem polletju glede na preteklo leto

Predvidevamo, da se do septembra naša branža ne bo vrnila v normalen delovni tok. Zakon bi moral podjetjem v primeru izpada dela tudi v naslednjih mesecih po odpravi ukrepov vseeno dopuščati delavcem, da ostanejo v delovnem razmerju brez posledic za podjetja. V nasprotnem bodo delavci morali biti napoteni na zavod za zaposlovanje in preko nadomestil za brezposelnost postanejo breme države;

  1. začasno znižanje ali opustitev DDV-ja na vstopnice za koncerte

Ta ukrep so sprejele mnoge države, saj se pričakuje da se bo standard ljudi po končanih ukrepih znižal.

  1. prestavitev plačila DDV-ja na prodane vstopnice na 8 dni po zaključku koncerta

Ker so bili koncerti prestavljeni za več mesecev, nekateri tudi za leto dni, vstopnice pa so že bile v prodaji, bi morali plačati DDV na prodane vstopnice. To predstavlja še dodaten strošek in to v obdobju ko ne beležimo prihodkov, zato predlagamo da se DDV od prodanih vstopnic plača po zaključenem projektu;

  1. oprostitev obveznosti zaključnega računa za leto 2020, na koncu leta 2021 naj se naredi skupni zaključni račun za obe leti, 2020 in 2021

Zaradi projektne narave dela in prestavitve prireditev se nam bodo posamezni projekti raztegnili čez obdobje dveh let. Tako bodo na primer prihodki določene prireditve vezani na leto 2020, stroški pa bodo nastali v letu 2021. To bo pripeljalo do nerealnih letnih obračunov, saj ne bodo odražali dejanskega poslovanja. Zato predlagamo, da se nam omogoči enoten oziroma skupni zaključni račun za leto 2020 in 2021;

  1. zamrznitev cen najema dvoran (v lasti države in občin) za obdobje dveh let

Cene najema javne prireditvene infrastrukture so že zdaj ene najvišjih v Evropi. Če bodo upravljalci izpad prihodkov zaradi prepovedi javnih prireditev skušali kompenzirati z višjo ceno najema, bo ogožena celotna dejavnost, saj višjih stroškov, kot jih imamo sedaj ne bomo zmogli pokrivati;

  1. 50% popust za najem dvoran (v lasti države in občin) v obdobju enega leta po koncu prepovedi javnih prireditev

V obdobju po koncu prepovedi javnih prireditev bomo morali s prihodki iz prireditev pokrivati tudi stroške, ki so nastali v letu 2020. Zato bomo imeli s prireditvami več stroškov kot običajno, prav tako pa se bodo stroški prireditve povečali zaradi posebnih ukrepov, ki jih bomo morali upoštevati pri izpeljavi javnih prireditev. Vse to lahko privede do stroškovne nevzdržnosti oziroma prevelikih stroškov, zaradi katerih prireditev sploh ne bomo mogli realizirati;

Poleg zgornjih ukrepov predlagamo tudi:

  1. zamrznitev davčnega odtegljaja na račun honorarjev glasbenim skupinam iz tujine;
  2. ukinitev zastonjskih vstopnic oziroma vabil, ki jih od organizatorja zahtevajo upravljalci dvoran;
  3. prihodki od prodaje pijače in drugih artiklov na prireditvah v dvoranah v lasti države in občin pripadajo organizatorju prireditve
  4. oprostitev plačila občinskih taks za oglaševanje kulturnih dogodkov;
  5. s posebnimi ukrepi vzpodbujati sponzorirane dogodkov.

4 Responses to Predlog ukrepov Gospodarskega interesnega združenja koncertnih organizatorjev Slovenije za odpravo posledic prepovedi izvajanja javnih prireditev

  1. Joško pravi:

    Ne morem razumet kako se nekateri leta v javnosti kažejo kako na veliki nogi živijo. Tuje jim niso ne vile, ne jahte in ne dragi avtomobili. Včasih si vzamejo leta dolge ustvarjalne pavze in “životarijo” od preteklih zaslužkov, če se pa vmes zgodi epidemija je treba pa takoj jokat za 700€ pa čeprav je v omari en par čevljev več vreden. Enako je pa s privatniki, vsi so že po enem tednu jokali, da ne bojo preživeli. A ti ljudje res nimajo na računu nič za težke čase? Ko 80 letna vdova sama ne more plačevat stroškov trisobnega stanovanja se je prisiljena preselit, vsi ti silni podjetniki se pa s karjolami okoli vozijo in jim v garsonjero čez streho pušča, da po dveh tednih potrebujejo pomoč iz proračuna?

    • Joško pravi:

      Da ne bo pomote!
      Ne govorim o čistih začetnikih, katerim je res lahko težko, še posebej če morajo še za mlade družine skrbeti!

    • Anonimno pravi:

      Dej to povej v faco luckarju, tehniku ali pa glasbeniku, ki 15 noci na mesec dela za 1500 bruto, torej jurja, s tem placa 500 eur najemnine itd… pa ga vprasaj, zakaj si ne da kaj na stran za take case, ko verjetno celo leto ne bo mogel izdati niti enega racuna, ker kot vse kaze, se koncertna prizorisca ne bojo odprla se mesece.

      • Joško pravi:

        Zakaj bi???, kdo je njih omenjal???????
        Preden skočiš raje še enkrat preberi!!! Če ne bo dovolj pa še enkrat!
        Moj komentar je bil namenjen tistim, ki vlečejo velike denarje, po možnosti celo mimo države, pa vseeno niso sposobni preskočiti majhne vrzeli. Govorim o takih, ki imajo 20+ let gostinski lokal ali pa frizerski salon in podobno, so si nabrali ogromno kapitala, tudi z izkoriščanjem poceni delavcev (sedaj govorim o tvojih lučkarjih!) in sedaj jokajo kako so bogi.
        A zdaj razumeš?

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.